V tunelu spoznavali raka črevesa

Slepi in slabovidni iz gorenjskega društva so na predavanju, ki ga je posebej zanje pripravil Inštitut za varovanje zdravja, izvedeli vse o programu zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu Svit.

Kranj - V avli Gorenjskega glasa so sodelavci programa Svit postavili veliko napihljivo maketo debelega črevesa z nazorno oblikovanimi bolezenskimi spremembami. Skozenj so se slušatelji lahko sprehodili in s tipom zaznali, kaj se dogaja v debelem črevesu in danki, ko ju prizadene bolezen. Marjeta Keršič Svetel z inštituta za varovanje zdravja je predstavila nacionalni program zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu, ki se je začel lani in bo zajel moške in ženske med 50. in 69. letom starosti. Njegov namen je preprečiti to vse pogostejšo bolezen, zaradi katere umre veliko preveč ljudi. »Za te vrste rakom zboli letno okoli 1400 ljudi, polovico teh tudi umre, ker so šli prepozno k zdravniku. Veliko teh smrti bi lahko preprečili, kajti gre za vrsto raka, ki ga z lahkoto preprečimo. Na sluznici debelega črevesa in danke nastajajo polipi, iz katerih se lahko razvije rak. Če jih pravi čas odkrijemo in odstranimo, je raka mogoče preprečiti ali ozdraviti. Slaba plat te bolezni je dejstvo, da ni jasnih znakov, ki bi opozarjali nanjo. Znaka sta kri na blatu in zelo tanko blato, kar pa lahko spregledamo,« je pojasnila predavateljica. V programu Svit z vabilom, ki ga dobijo po pošti, vabijo ljudi, naj oddajo vzorec blata, ki ga bodo laboratorijsko pregledali, in če bo vzorec pozitiven, poklicali ljudi še na zdravniški pregled s kolonoskopijo. V program bo vključenih 560 tisoč ljudi. Dosedanje izkušnje kažejo, da se povabilu žal odzove le dobra tretjina ljudi, kar je škoda. Le od aprila lani so namreč odkrili 112 bolnikov z rakom, ki so že vsi operirani. Če bi se odzvali vsi povabljeni, bi lahko ozdravili še več ljudi in rešili še več življenj, je povedala Keršič Svetelova.

Kdor se želi vključiti v program Svit, mora najprej podpisati izjavo, nato mu pošljejo testne paličice za odvzem vzorca blata, ki ga potem pošlje v analizo. Slepi in slabovidni bi pri tem lahko imeli težave. Keršič Svetelova je navezala stike z zvezo slepih, saj je želela, da ta populacija ne bi bila izključena iz programa, je povedala predstavnica slepih in slabovidnih Sonja Pungertnik. Da bi bili ljudje obveščeni in ne bi po nepotrebnem zavrgli pošte z inštituta za varovanje zdravja, ki jih bo čakala v nabiralniku, so sklenili ponuditi vrsto predavanj. Na njih slepi in slabovidni dobijo vse informacije o bolezni, programu Svit, pa tudi povsem konkretne napotke, kako ravnati potem, ko dobijo pošto. Izjava, ki jo podpišejo, vsebuje tudi vprašanje: ali ste slepi ali slabovidni? Če je tako, namreč ti ljudje dobijo nadaljnja navodila v zvočni obliki. Bojazen, da slepi in slabovidni sami ne bi mogli odvzeti vzorca, je po besedah Sonje Pungertnik, ki je tudi sama slepa, odveč. Če pa bodo pri tem vendarle potrebovali pomoč (svojcev ali patronažne sestre), jim svetujejo, naj zanjo zaprosijo brez sramu in predsodkov.