Cilj je sožitje narave in človeka

Na javni obravnavi novega predloga zakona o TNP v Stari Fužini se je izkazalo, da Bohinjci zakon v večji meri podpirajo, skrbi pa jih možnost izkoriščanja planin.

Stara Fužina – »Ni dileme, da želimo ta prostor ohraniti in varovati. Najti pa moramo tudi ravnovesje med naravovarstvenimi cilji in kulturno krajino,« je bistvo novega predloga zakona o Triglavskem narodnem parku na njegovi javni obravnavi v Stari Fužini strnil direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Martin Šolar. Bohinjski župan Franc Kramar pa je priznal, da ga je kar strah, saj ob sprejemanju novega zakona čuti ogromno odgovornost. Ob tem je Bohinjcem zagotovil, da je po njegovem prepričanju zakon dober in je to optimalno, kar se je dalo dobiti. Kljub temu pa so imeli zbrani, ki so povsem napolnili kulturni dom, kar nekaj pripomb na nov zakon, predvsem v zvezi z mejami varstvenih območij.

»Naš skupni interes je, da nam bo Triglavski narodni park v ponos in da bi ga ohranili še za prihodnje rodove,« je na začetku poudarila predsednica odbora za okolje in prostor v državnem zboru Breda Pečan. Po besedah Martina Šolarja je ta prostor izjemen, potrebujemo pa boljše orodje za njegovo upravljanje, pri čemer je imel v mislih ravno novi zakon o TNP. »To predstavlja osnovo za mnoge stvari, ki nas še čakajo v prihodnje.« Upa, da bo novi zakon omogočil tako ohranjanje narave kot sonaravni razvoj, pri čemer bo to usklajeno tako z interesi lokalnega prebivalstva kot širše javnosti. Zakon po besedah vodje sektorja za ohranjanje narava pri ministrstvu za okolje Mladena Berginca predvideva tri varstvena območja. Prvo bo namenjeno uresničevanju varstva narave, na drugem območju dopuščajo tudi tradicionalno rabo naravnih virov, na tretjem območju pa so predvideli še ohranjanje lokalnega prebivalstva in spodbujanje razvoja krajev znotraj parka. To naj bi dosegli tudi z določenimi finančnimi stimulacijami za prebivalce znotraj parka.

»Tega, da imamo srečo, ker živimo v izjemnem prostoru, se zavedamo tudi prebivalci,« je zagotovil Franc Kramar. »A iskati moramo sožitje med varstvom narave in človekom. Tu že stoletja živijo ljudje in naša naloga je, da bodo živeli še stoletja.« Prepričan je tudi, da je država njihov dolžnik, saj so bili dolgo časa za marsikaj prikrajšani. Na to je opozoril tudi krajan Gorjuš Dušan Blažin, ki pravi, da se zaradi neurejenih cest večkrat počutijo kot tretjerazredni državljani. Prav zato, je dejal, je proti izločitvi vasi iz parka, saj bi to po njegovem pomenilo, da bi bili še bolj prikrajšani. Župan se je ob tem zavzel tudi za razvoj smučanja na Voglu, ureditev hotelov, infrastrukture … »Nekateri okoljevarstveniki bi radi imeli divjino na 75 odstotkih parka. To pomeni konec smučanja, kopanja v jezeru in podobno, na kar pa ne pristanem,« je še dodal Kramar. Direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi je ob tem pojasnil, da še danes ne vedo, kakšen razvoj lahko načrtujejo, oziroma bodo morali na to čakati še najmanj štiri leta. Predvsem s strani predstavnikov agrarnih skupnosti pa so prihajale pobude o drugačni razmejitvi varstvenih območij v planinah, saj so prepričani, da so jim zdaj odvzeli možnost gospodarjenja v tem prostoru. Breda Pečan jim je zagotovila, da bo planine še vedno mogoče izkoriščati na tradicionalen način, saj so v zakonu zapisane tudi nekatere izjeme za to območje, s čimer jim omogočajo pašo živine in vzdrževanje dostopnih poti, recimo.