Jaz bom postal(a) ...

Besedilo: Mali brat
Kategorija: Humor / ponedeljek, 15. februar 2010 / 06:00

V petek in soboto so na slovenskih srednjih šolah ter akademijah in fakultetah potekali informativni dnevi. Je naša mladina res tako izobraževalno navdahnjena?

Naša mladina vsaj enkrat na leto v polnem številu uprizori zasedbo srednjih šol in fakultet po vsej Sloveniji. Sploh petek je zelo aktualen, saj mladini ta dan odpade pouk, njim pa je že smiselno, če ne drugega zaradi dobrega vtisa, pokukati v katero izmed šolskih ustanov, da ne bo potem še večja žalost, kot bo sicer. Tako ali tako je hodit v šolo danes en velik »safer«. Kar vprašajte tamlade. »Šola? Kera beda!« vam bodo rekli. Mali brat sem se nekoliko po kuharsko »penasto umešal« med bodoče srednješolce in študente in jih povprašal, kaj mislijo v življenju postati, na kakšno šolo se nameravajo vpisat in kaj jim pomeni izobrazba.

Martin Levičnik: »Kaj naj rečem. Meni so starši predlagali, naj vpišem vse, kar se da, saj nikoli ne veš, kje ti kaj prav pride. Tako sem se odločil, da bom redno vpisal študij prava, izredno pa še študij ekonomije, metalurgije, veterine, novinarstva in stylinga. Moram reči, da se še nisem odločil, ali bom ob sobotah obiskoval tudi tečaj za vzgojitelja predšolskih otrok. Aha, po videzu bi mi bolj prisodili srednjo šolo kot fakulteto. Ja, to mi reče marsikdo, saj sem res star šele 15 let, a sem že zaključil gimnazijo, saj sem v osnovni šoli štirikrat preskočil razred. Kaj morem, če sem pa pameten.«

Manica Books: »Ne. Motite se. Nisem ena tistih punc, ki ima »zicleder« za učenje. Kje pa. Učenje mi je največja muka na svetu. Da ste me ravno dobili s knjigami, vam lahko razložim s tem, da sem ravno trenirala, kako prenesti čim več knjig z enega mesta na drugega, ne da bi jih odprli. Mislim, da je FDV prava izbira za športnike mojega kova. Sama imam svoj osebni rekord, 156 kilogramov knjig v treh minutah na razdalji 18 metrov. In pri tem se mi je ponesreči odprla samo prva stran leksikona za punce. Starejše prijateljice, ki študirajo na FDV, pravijo, da je ta fakulteta odlična za ta šport, ki ga čaka še nesluten razvoj.«

Jošt Levar: »Kljub temu da ni več take Srednje policijske šole, kot je bila nekoč, sem se vseeno odločil, da se bom vpisal na Šolo za policiste v Tacnu. Zakaj? Glede na to, da sem velik ljubitelj računalniških igric in v tem hočem postati svetovni prvak, sem se odločil, da se bom še dodatno izobrazil, kako v računalniških igricah priti z enega nivoja na drugega, pa vse tja do konca. Slišal sem, da kot policist lahko odpreš vsaka vrata in prehajaš z nižjih na višje nivoje, pogosto pa tudi obratno. Zanimajo me predvsem tehnike, kako preskakovati ovire, ki jih običajni ljubitelji računalniških igric ne morejo.«

Valentina Malina: »Joj, vesela sem, da sem že danes na informativnem dnevu lahko poskusila, kako je delati v laboratoriju. Seveda me zanima Srednja kemijska šola, saj bi se rada naučila, kako s čim več vode in čim manj jabolk pridelati čim več žganja. V šolo me je napotil oče z besedami: »Hči moja, že leto in pol tudi v žganjekuhi trpimo recesijo, pa tudi naša sorta besniška voščenka je vse bolj redka. Zato bo treba naštudirati druge načine, kako priti do kvalitetnega žganja, kot je »besnčan« brez jabolk. Danes je iz nič treba znati narediti prvovrstni šnopc. Meni ni uspelo, mogoče bo tebi.«