Povsem na južni meji

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 15. februar 2010 / 06:00

Šentviška gora (386 m) - Vzpetina nad Brežicami, s cerkvijo svetega Vida, ki jo prvič omenja Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Spomenik lokalnega pomena.

Ko sem pred časom obiskala sošolko s fakultete, ki živi v Brežicah, sva nekaj časa namenili tudi raziskovanju bližnje okolice. Popoldanski vzpon na hribček nad sotočjem Save in Krke je minil v prijetnem klepetu. Ker vem, da vas ogromno hodi na kopanje v bližnje Terme Čatež, sem se odločila, da vzpon na Šentviško goro podelim z vami. Saj veste, zjutraj vzpon na hribček, potem pa naravnost v bazen in savno. Balzam za dušo in telo.

Po avtocesti se odpeljemo do Brežic. Predlagam, da parkiramo nekje v središču in si za petnajst minut podaljšamo vzpon oziroma hojo po asfaltu izkoristimo za ogrevanje. Odpravimo se do mostu, ki vodi čez reko Savo. Na grebenu, ki je pred nami, vidimo cerkvico, do katere se bomo povzpeli. Na koncu mostu prečkamo cesto in se začnemo vzpenjati proti naselju Čatež ob Savi. Pri gostilni zavijemo ostro desno med hiše in pridemo tik nad bencinsko črpalko, ki je ob avtocesti. Tukaj je tudi veliko parkirišče, saj sta v neposredni bližini pokopališče in motel. Če z avtoceste zavijemo na bencinsko črpalko oz. počivališče Grič, ravno tako lahko parkiramo ob motelu.

Pot se začne takoj za motelom. Markacij v tem spodnjem delu ni, a več kot opazna je steza, ki vodi naravnost čez travnik. Po dežju je tukaj precej blatno, v zimskem času pa lahko shojena gaz močno drsi. Vzpnemo se do gozda, ki je na naši desni strani. Na vrhu travnika se priključimo markiranemu kolovozu. Skozi gozd pot najprej poteka vzdolž pobočja, potem pa nas markacije usmerijo naravnost navzgor. Strmina nekaj časa ne popusti. Z desne se nam priključi položna pot, ki ji nekaj časa sledimo, nato pa se kar po grapi povzpnemo strmo naravnost navzgor. Pridemo do sedelca, tik pod vrhom, kjer je manjša koča. Od tod do cerkvice sv. Vida je še pet minut hoje.

Cerkev je prvič omenil Valvasor, a njena arhitektura govori o njenem nastanku v času romanike. Prvotna je bila cerkev verjetno del cerkvenega kompleksa skupaj s cerkvijo sv. Janeza Evangelista, ki naj bi stala nekaj deset metrov vzhodno od sv. Vida in je omenjena v vizitaciji iz leta 1735 brez lokacije. Najstarejši del cerkvene stavbe predstavljata ladja in polkrožna apsida, ki bi lahko bili sezidani v drugi polovici 13. stoletja, vsekakor že na prehodu iz romanike v gotiko. V začetku 19. stoletja so na zahodni strani prizidali zvonik, prebili dve novi okenski odprtini, prvotne pa zazidali. Kasneje je doživela le nekaj manjših obnovitvenih del, ki so ji povrnila prvotno podobo.

Če želimo prehoditi Brežiško planinsko pot, se s Šentvida, kot pravijo domačini, spustimo v vas Žejno, nadaljujemo v Sobenjo vas in se povzpnemo na Veliki Cirnik, 621 m. n. v. Vrnemo se do križišča v Malem Cirniku, kjer zavijemo levo v Globočice in se skozi Mrzlavo vas vrnemo na izhodišče. Za pot bomo porabili dobre štiri ure.

Z vrha sestopimo naravnost navzdol in se kmalu pridružimo stezi, po kateri smo se vzpenjali.

Predlagam, da se po vrnitvi do jeklenega konjička odpravimo še na kopanje v bližnje Terme. Plavanje v bazenih in savna. Dan smo izkoristili stoodstotno.

Nadmorska višina: 386 m

Višinska razlika: 224 m

Trajanje: 1 ura in 15 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica