Malica ne bo več zastonj

Vlada parlamentu predlaga zakon, po katerem šolske malice za dijake ne bodo več brezplačne, kot so bile doslej, temveč subvencionirane, glede na njihov socialni položaj.

Ljubljana – Subvencionirane prehrane pa bi bili deležni tudi otroci v osnovnih šolah. Tako bi malica za slednje znašala 0,80 evra, za srednje šole pa 2,42 evra. Dve tretjini stroška za malico bi poslej prispevala država, dodatna tretjina subvencije pa bi učencem in dijakom pripadala v primeru, če je ugotovljeni dohodek na družinskega člana do trideset odstotkov povprečne plače v državi. Dijakom pa pripada dodatna subvencija v višini šestine cene malice, tudi če dohodek na družinskega člana znaša med 30 in 55 odstotki. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je dejal, da je za otroke že sedaj v približno 38 odstotkih prehrana brezplačna in tako bo tudi naprej. Pri dijaški prehrani pa bo veljalo, da bo približno 22 odstotkov plačevalo polno ceno, to je približno 16 evrov na mesec, okrog 44 odstotkov pa jih bo plačevalo po devet evrov.

Takšni rešitvi nasprotuje Dijaška organizacija Slovenije, češ da ukinja pravico dijakov do stoodstotno subvencionirane prehrane. Nedopustno se jim zdi, da država varčuje pri šolajoči se mladini in ne zagotavlja optimalnih okoliščin za njihovo izobraževanje, k čemur pripomore tudi brezplačna prehrana. Za ohranitev brezplačne dijaške prehrane so zbrali dvajset tisoč podpisov. Opozarjajo, da je ukinitev popolne subvencionirane prehrane začetek krnjenja pravic šolajočih se. Ker gre predlog zakona v državni zbor, bodo dijaki podporo iskali v poslanskih skupinah. Že sedaj pa so jih podprli podmladki nekaterih političnih strank.

Člani Slovenske demokratske mladine (SDM) so šokirani nad odločitvijo vlade in ocenjujejo, da so takšni ukrepi še toliko bolj škodljivi, saj bodo stroški prehrane dijakov zopet padli na že tako obremenjene družinske proračune. Sklicujejo se na dobro urejene subvencije za študentsko prehrano, kamor ni posegla nobena vlada. Prejšnja vlada pa je podoben sistem uvedla tudi za dijake, »sedaj pa očitno enake pravice za vse niso pogodu "socialno usmerjeni vladi" in bo arbitrarno sredstva delila na podlagi socialnih statusov«, pravijo v podmladku SDS. Tudi v Mladi Sloveniji, podmladku NSi, so razočarani nad odločitvijo vlade o popolni ukinitvi subvencionirane dijaške prehrane, ocenjujejo jo kot »uvedbo politike diskriminacije«, kot korak nazaj pri zagotavljanju pogojev za zdravo prehranjevanje dijakov. Za ohranitev subvencionirane dijaške prehrane je MSi doslej zbrala prek 15 tisoč podpisov dijakinj in dijakov, ki jih bodo predali predsedniku državnega zbora Pavlu Gantarju. V MSi verjamejo, da bodo poslanci »premogli toliko sočutja do dijakov ter tako zavrnili predlog novega zakona o subvencionirani dijaški prehrani«. Do zakonskega predloga so kritični tudi v Mladi liberalni demokraciji. Racionalizacijo sistema šolske prehrane sicer podpirajo, a ne na predlagan način. Po njihovem mora zakon določiti, kaj naj bi šolska malica vsebovala in kakšne malice naj bodo dijakom ponujene. Nedopustno je, da prihaja do primerov, ko na nekaterih šolah za znesek 2,4 evra svojim dijakom nudijo topel obrok, spet na drugih pa je za isti znesek dijakom na voljo zgolj kos kruha in rezina salame. Sistem šolske prehrane je možno optimizirati z uvedbo kartičnega poslovanja prek dijaških izkaznic. V Mladem forumu SD pa zakonskim rešitvam pritrjujejo, češ da je treba omogočiti cenejši ali brezplačen obrok šolske prehrane učencem in dijakom iz socialno manj spodbudnih okolij, česar sedanji zakon ni omogočal.