Izhod za na vrh razvitih

Vlada je sprejela Slovensko izhodno strategijo 2010-2013, s katero naj bi se naša država izvila iz gospodarske krize kot zmagovalka. Zato bo potrebna "ofenziva na vseh frontah".

Ljubljana – Slovenska vlada je prejšnji četrtek sprejela izhodno strategijo Slovenije za obdobje 2010–2013, s katero naj bi se, kot je poudaril premier Borut Pahor, »z ukrepi za konsolidacijo javnih financ in ustvarjanje takšnih makroekonomskih pogojev za razvoj in socialno kohezivnost, da bo Slovenija konec leta izšla iz krize kot zmagovalka«. Dogovor o pripravah izhodnih strategij so voditelji držav EU sprejeli septembra in Slovenija je po številnih posvetovanjih z drugimi med prvimi v dveh mesecih strategijo pripravila. Še v tem mesecu naj bi jo obravnaval Državni zbor, do polletja pa naj bi bili sprejeti za uresničevanje strategije potrebni zakoni.

Za vzdržno rast in uravnotežen razvoj

Kot je poudaril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je vodil pripravo strategije, njen namen ni zgolj naštevanje kratkoročnih ukrepov ekonomske politike, pač pa iskanje uravnoteženja javnih financ ob hkratnem ustvarjanju pogojev za gospodarsko rast in trajnosten okolju prijazen razvoj. Pri tem je najpomembnejše zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva na eni strani in socialna kohezivnost (povezanost), ki omogoča zaposlenost aktivnih ljudi in socialno gotovost brezposelnih. Za to so potrebni ukrepi ekonomske politike, strukturne spremembe in prilagoditve institucij tržnemu gospodarstvu.

Uravnoteženje javnih financ

Glavni ukrep za zmanjšanje primanjkljaja v javnih financah je sprejetje tako imenovanega fiskalnega pravila, po katerem je za tri leta določena zgornja meja dopustne javne porabe na ravni okoli devet milijard evrov. To bi ob načrtovani gospodarski rasti (rasti BDP) pomenilo zmanjšanje primanjkljaja s pet odstotkov BDP letos na 1,4 odstotka BDP v letu 2013 oziroma zmanjšanje deleža državnega proračuna v BDP z 24,9 na 21,6 odstotka. Za uravnoteženje javnih financ bo treba prihraniti letno v prihodnjih treh letih okoli štiristo milijonov evrov, kar naj bi dosegli z znižanjem stroškov dela javnih uslužbencev, katerih število naj bi letno zmanjšali za en odstotek oziroma približno za 1600 ter z restrikcijami pri plačah. Da bi hkrati povečali učinkovitost javnega sektorja, je predvideno izboljšanje procesov javne uprave (predvsem s sodobno tehnologijo in e-storitvami), racionalizacija in poenostavitev postopkov in distributivne vloge države (nakazila socialnih pomoči, pokojnin in zdravstvenih nadomestil). Pri javnih storitvah bo potrebna sprememba standardov in normativov, načina financiranja izvajalcev javnih služb (zavodov, javnih družb) in večja samostojnost, odgovornost in nadzor, vse ob zahtevi, da se ohrani ali poveča kvaliteta storitev. Za zmanjšanje javnega dolga pa namerava država prek Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je v ustanavljanju, s prodajo državnega premoženja zmanjšati javni dolg v BDP za najmanj dve odstotni točki.

Razvojni cilji

V okviru izhodne strategije je vlada sprejela tri osnovne razvojne cilje, ki bodo podrobneje opredeljeni v posebnem programu državnih prioritet in investicij, s katerim bodo spomladi dopolnili Resolucijo o razvojnih načrtih in projektih: spodbujanje podjetništva in znanja za razvoj; varna prožnost in socialna kohezivnost; razvoj prometne in energetske infrastrukture ob okoljski uravnoteženosti. Tako naj bi se izdatki za prioritete v deležu v strukturi državnega proračuna dvignili z 42,25 na 49,34 odstotka. Pri tem je bila sprejeta tudi odločitev vlade, da evropska kohezijska sredstva prednostno preusmeri za uresničitev naštetih ciljev.

Financiranje razvoja

Poleg poslovnih bank obstaja kar nekaj finančnih institucij, ki s svojimi produkti financirajo poslovanje, investicijske, izvozne in razvojne aktivnosti podjetij: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, javni skladi in agencije. Za uspešen izhod iz krize sta zelo pomembni koordinacija med navedenimi javnimi institucijami in doseganje sinergij. Skupaj gre za približno 1,2 milijarde evrov kreditov SID banke ter 155 milijonov evrov subvencij skladov in agencij. Dogovorjeno je, da bodo razpisi za sredstva odprti stalno, skozi vse leto. Ker pa predstavljajo krediti SID banke, glede na kredite poslovnih bank (po stanju v 2009), le dvanajstino, je izrednega pomena tudi prilagoditev instrumentov in jamstvenih shem za kredite pri poslovnih bankah. Načrtovana je posebna individualna jamstvena shema za kredite za razvojno, tehnološko in ekološko prestrukturiranje podjetij s 50-odstotnim pokritjem tveganja.

Varna prožnost

Ustvarjanje novih delovnih mest ogroža visoka davčna obremenitev dela (za povprečno plačo 42,5 odstotka), predvsem zaradi visokih prispevkov za socialno varnost. Za povečanje konkurenčnosti z znižanjem stroškov dela se predlaga zgornja meja (tako imenovana kapica) za plačevanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Povečali naj bi učinkovitost socialne politike z vzpostavitvijo ene vstopne točke za socialne transferje, pri čemer bodo upravičence preverjali po dohodkovnem in premoženjskem kriteriju. Z novim zakonom o socialnovarstvenih prejemkih bodo uredili tudi nadomestila za invalidnost in varstvene dodatke, kar vse se ne bo več izplačevalo iz pokojninske blagajne. Protikrizna ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo naj bi zamenjali ukrepi aktivne politike zaposlovanja, socialnih programov in politike vseživljenjskega učenja. Spremenil se bodo Zakon o delovnih razmerjih, nov bo Zakon o urejanju trga dela, Zakon o malem delu ter Zakon o štipendiranju. Ti zakoni bodo prinesli izredno občutljive restriktivne ukrepe za primerljivost različnih vrst delovnopravnih razmerij (odpovedni roki, odpravnine), zmanjšanje stroškov dela (dopusti, dodatki za delovno dobo, nadomestila plač), zavarovanje brezposelnosti, odpravo študentskega dela in spodbudnejše štipendiranje.

Strukturne spremembe in institucionalne prilagoditve

Med srednjeročne ukrepe sodijo strukturne spremembe, kot sta pokojninska in zdravstvena reforma. Pokojninska reforma se načrtuje v dveh korakih: najprej z modernizacijo veljavnega sistema, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2011, in nato z novim pokojninskim sistemom, ki naj bi ga uveljavili s 1. januarjem 2015. Sprejet naj bi bil tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo prinesel novo obliko obveznega socialnega in prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja. Na področju zdravstva sta v pripravi dva zakona: o zdravstveni dejavnosti in o zdravstvenem varstvu, katerih cilj je racionalizacija zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi prinesla letno 118 milijonov evrov prihranka.

Slovenska izhodna strategija se končuje s poglavjem o institucionalnih prilagoditvah, kjer so naštete prilagoditve številnih agencij, uradov, skladov in državnih ter javnih družb, vse z namenom racionalnejšega upravljanja, varstva, nadzora na za državo pomembnih področij. Dodane so tudi potrebne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okoljsko in podnebno politiko.