Nova delovna mesta za izhod iz krize

Ob obisku poslanske skupine SDS na Gorenjskem je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša v pogovoru komentiral več aktualnih družbenih vprašanj.

Gorenjsko ste dvakrat obiskali v času vašega vladnega mandata, sedaj se vračate s poslansko skupino. Kakšne razlike opažate od svojega zadnjega obiska?

»V času našega vladnega mandata smo uvedli prakso obiskov v slovenskih regijah, ker sem želel, da ministri vidijo ljudi in probleme, o katerih odločajo. Ta praksa se je izkazala za dobro. Kadar so za dilemami konkretni obrazi ali pa slike krajev in njihovih infrastrukturnih problemov, so odločitve bolj pretehtane in hitrejše, kot če problemi ljudi obstajajo le na papirju. Ob vladnih obiskih smo lahko tudi na mestu samem rešili probleme, ki so se dali rešiti glede na pooblastila izvršne oblasti. Kot opozicija nimamo možnosti, da bi operativno rešili stvari, pač pa skušamo to storiti prek poslanskih instrumentov, pobud, poslanskih vprašanj ali zakonodajne iniciative. Takšen obisk pa je tudi priložnost, da ne izgubimo stika s temi okolji v času, ko smo opozicija, in da primerjamo takratne in sedanje razmere. Danes na Gorenjskem žal vidimo drugo situacijo kot dve leti nazaj. Gospodarska kriza je Gorenjsko prizadela na ravni povprečja Slovenije, eden od ključnih negativnih kazalcev pa je brezposelnost, ki po podatkih s konca lanskega leta šteje okoli sedem tisoč ljudi, kar je za polovico več kot leto prej, posebej so prizadeta območja Škofje Loke, Radovljice in Kranja. Poleg globalnih vzrokov gre tu tudi za zapoznelo prestrukturiranje podjetij in zamude pri postavljanju na trg v novih razmerah zaradi apetitov pri lastninjenju. Slika pa ni le črno-bela, imamo tudi dobre primere, podjetja, ki tudi v kriznih razmerah razvijajo nove izdelke in imajo dobre ideje. Ta bi potrebovala več državne podpore.«

Tudi opozicija je predstavila svoje predloge ukrepov, kako iz gospodarske krize. Kako se razlikujejo od vladnih?

»Ne gre toliko za dva različna programa kot za dopolnjevanje. V večini primerih ne moremo tehtati, ali je boljši naš ali njen predlog, ker na področju gospodarstva vladnih ukrepov pravzaprav ni. Vlada je bila učinkovita pri socialnih ukrepih in za večino smo glasovali tudi mi. Vseskozi pa smo opozarjali, da ne gre zgolj povečevati socialnih transferjev, saj to pomeni prelaganje bremen na druge generacije. Socialne transfere v času gospodarske krize lahko poveča samo zadolževanje. Slovenija se je 2008 enormno zadolžila, v enem letu se je iz ene najmanj zadolženih držav v EU spremenila v srednje zadolženo državo in če bo šlo tako naprej, bomo čez dve leti (in vlada to že planira v proračunih) ena najbolj zadolženih evropskih držav, kar je velik strateški problem. Vsaj del tega denarja, ki ga jemljemo na račun prihodnjih generacij, bi morali nameniti tudi za ustvarjanje novih delovnih mest. Zato imajo vsi naši protikrizni ukrepi skupni imenovalec, in sicer nova delovna mesta.«

Kakšni so vaši predlogi, kako do novih delovnih mest?

»Naprej kot strateški ukrep predlagamo omejitev deleža javne porabe v BDP. Lani se je v prvih desetih mesecih vladna poraba povečala za 10 odstotkov, hkrati pa je bilo v proračun za 16 odstotkov manj prilivov. Nastal je ogromen proračunski primanjkljaj, ne zato, ker bi bilo to nujno potrebno zaradi krize, pač pa zato, ker je vladna koalicija pač z rebalansom proračuna povečala porabo, čeprav je bila poraba za leto 2008 načrtovana že dve leti prej, ko je kazalo še dobro. Zdi se nam nujno, da se v Sloveniji omejijo sredstva za javno porabo, tako da javni sektor deli usodo gospodarstva in davkoplačevalcev. Predlagamo, da se letos javna poraba zmanjša za dva odstotka, potem pa še naslednji dve leti za en odstotek in da tako pridemo na 43 odstotkov javne porabe v BDP. To je sidro, ki preprečuje, da bi neodgovorna vlada (katera koli že je) zapravila slovensko prihodnost, ukrep pa tudi vnaprej vladno koalicijo (katero koli) sili k racionalnemu obnašanju. Znotraj tega okvira predlagamo več ukrepov, več kot 70, ki omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest. Gre za spremembe na področju davčne zakonodaje, kjer predlagamo davčne olajšave za tiste, ki vlagajo v nova delovna mesta. Kdor ustvarja nova delovna mesta, vlaga v programe, v stroje, naj plača tudi manjši davek. Kdor pa dobiček vlaga v profit, porabo, dividende, luksuz, naj bo bolj obdavčen. V to smer bi kazalo razmisliti. Na ta način bo država stimulirala podjetnike, da bodo iskali možnosti za programe, ki bodo ljudem omogočili zaposlitev. Če namreč podjetja niso stimulirana, se marsikdo vpraša o smiselnosti vlaganja. Predlagamo tudi skrajšanje plačilnih rokov za posle, kjer je naročnik država, saj to proračuna nič ne stane, to bi pomagalo sprostiti kreditni krč za več financiranja v gospodarstvo. In še več ukrepov, ki omogočajo boljše poslovno okolje. Predlagamo tudi, da se začne racionalizirati javni sektor, in sicer za dva odstotka, kar je možno doseči brez odpuščanja, zgolj z upokojitvami, dela pa naj se razporedijo med tiste, ki ostajajo, novih zaposlitev pa naj ne bo. Tako bi zaposlenost v javnem sektorju (zlasti v državni upravi) zmanjšali za desetino, kar na leto prinese prihranek 300 milijonov evrov. In tu je tudi naš odgovor na očitek, češ predlagate davčne olajšave, ne poveste pa, kje bi vzeli. Tu lahko vzamemo.«

V času vaše vlade ste ponudili opoziciji sodelovanje v partnerstvu za razvoj. Kakšna je vaša izkušnja sedaj, ko ste vi v opoziciji? Kako je s ponujeno roko vlade?

»Izkušenj ne moremo primerjati, ker sedaj ponujene roke ni. V času, ko bi to sodelovanje še bistveno bolj potrebovali kot v našem mandatu, ko smo beležili visoko gospodarsko rast, tega sodelovanja ni. Ob zadnji obravnavi (tretjega) paketa protikriznih ukrepov je sicer prišlo pri vladni koaliciji do delnega pozitivnega premika, kar je napredek od lanskega leta, ko je vlada obravnavala drugi sveženj ukrepov proti krizi. Naših sedanjih predlogov niso že vnaprej zavrnili, pač pa je državni zbor sprejel sklep, da priporoči vladi, naj predloge skrbno prouči. Ta sklep prinaša upanje, da vladna koalicija v letu dni nekoliko bolj trezno presoja razmere v gospodarski krizi. Ne vemo pa še, kako bo vlada sedaj ravnala.«

Kaj napovedujete vladni koaliciji po odstopu ministra Karla Erjavca? Se morda obeta celo vladna kriza?

»Zaradi menjave enega ministra, čeprav je ta predsednik politične stranke, vladne krize ni pričakovati. Bo pa seveda prišlo do pomembnega zaostanka v tem resorju, škodo bodo trpeli uporabniki storitev. Odkar so začeli menjavati ministra za okolje in prostor, na desetine odločitev na ministrstvu stoji in preden bo proces imenovanja novega ministra končan, se bodo zamude še povečale, vse zaradi nerodnosti vladajoče koalicije, ki za menjavo ministra potrebuje tri mesece. Gre za zelo pomemben resor, saj je med drugim veliko reči, ki jih morajo rešiti občine, vezanih na prostor in na soglasje tega ministra.«

Vaša stranka in SLS sta začeli postopek za ustavno obtožbo predsednika države v zvezi z odlikovanjem Tomažu Ertlu. Kakšna so vaša pričakovanja v zvezi s tem, glede na to, da bo stvar zaradi absolutne večine, ki je potrebna v parlamentu, težko prišla na ustavno sodišče?

»Treba je iti po vrsti. Najprej se je zgodilo sporno dejanje. Predsednik države je v času, ko naj bi bil naš največji problem gospodarska kriza, z državnim odlikovanjem nagradil bivšega šefa nekdanje tajne službe, ki jo je vrhovno sodišče v svoji sodbi razglasilo za kriminalno združbo. Poleg tega da je to sporno samo po sebi in da takšnega primera ne bi našli v nobeni drugi evropski državi, je to tudi napačen signal. V času, ko je ključen problem gospodarska kriza, bi bilo prav, da bi predsednik države odlikoval kakšnega uspešnega podjetnika, ki je zagotovil nekaj sto delovnih mest, kakega humanitarnega delavca, ki je pomagal v krizi najbolj prizadetim, ne pa, da visoko državno odlikovanje dobi človek, ki je dokazano odgovoren za mednarodni terorizem, kršenje človekovih pravic, zaviranje slovenske osamosvojitve in demokratizacije, uničevanje arhivov, zaradi česar na tisoče ljudi v tej državi kljub sprejeti zakonodaji ne more uveljaviti svojih pravic, ki jim pripadajo zaradi kršenja človekovih pravic v preteklosti. Nerazumljivo je, da se je to zgodilo, in ustavna obtožba je pri nas glede na ustavni red edini instrument, ki ga ima opozicija, da na ta problem opozori. Kakšno bo glasovanje, je druga stvar, potrebno je razčistiti, ali je bila Udba nekaj dobrega ali nekaj slabega. Ni sprejemljivo za civilizirano državo, da z državnim odlikovanjem nagrajuje šefa kriminalne združbe.«