Kmetom bi bilo brez naše pomoči precej težje

"Kmetje bi brez pomoči kmetijske svetovalne službe težje prišli do plačil za ukrepe kmetijske politike," ugotavlja Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Veliko ste v stiku s kmeti. Kako kmetje občutijo posledice gospodarske krize?

»Med kmeti je veliko nezadovoljstva. Odkupne cene pridelkov so občutno padle, dohodek je nižji, manjše so tudi možnosti za naložbe. Kmetje ob tem ugotavljajo, da ni pridelka, ki bi bil dobičkonosen. Tu je razlika s krizami v preteklosti, ko je vedno vsaj en pridelek imel dobro ceno. Če je bila, na primer, cena živine nizka, je imel dobro ceno krompir, pšenica …«

Je kriza še pospešila opuščanje kmetovanja?

»To je za zdaj težko oceniti, najbolj se bo to pokazalo ob subvencijski kampanji. Mislim, da bistvene razlike v primerjavi s prejšnjim letom ne bo in da bodo gorenjski kmetje še vedno oddali okrog štiri tisoč zbirnih vlog za neposredna plačila.«

Pri koriščenju državnega in evropskega denarja kmetom veliko pomaga kmetijska svetovalna služba …

»Ko smo v zavodu analizirali porabo časa v kmetijski svetovalni službi, smo ugotovili, da so lani zaposleni v tej službi 55 odstotkov vsega časa porabili za dejavnosti, povezane z izvajanjem ukrepov kmetijske politike, 22 odstotkov za izvajanje tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčnosti kmetijstva, deset odstotkov za delo z društvi kmečkih žena in podeželske mladine, osem odstotkov časa za spodbujanje dodatnih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, drugo pa za izvajanje projektov. Zdaj je težišče našega dela pomoč kmetom pri pridobivanju neposrednih plačil in nepovratnih sredstev na podlagi razpisov za ukrepe kmetijske politike, v preteklosti je bila glavna dejavnost tehnološko svetovanje.«

Ali dobivate očitke, da so kmetijski svetovalci premalo na kmetijah in preveč v pisarnah?

»Seveda dobivamo takšne očitke, tudi zbornica na to opozarja, vendar moram poudariti, da bi kmetje brez pomoči svetovalne službe veliko težje prišli do plačil za ukrepe kmetijske politike in do nepovratnih sredstev, kot pridejo sicer. Tudi po zaslugi naše službe je državni in evropski denar, namenjen za kmetijstvo, dobro izkoriščen.«

So gorenjske kmetije tudi tehnološko tako napredovale, da že ne potrebujejo več nasvetov kmetijskih svetovalcev?

»Kmetije so v zadnjem času res zelo napredovale, nekaterim, ozko specializiranim in z izobraženim gospodarjem, dejansko že težko povemo kaj novega, vendar v povprečju še niso na taki ravni, da ne bi več potrebovale naših nasvetov.«

V zavodu imate tudi osem sistematiziranih delovnih mest za gozdarsko svetovanje …

»Zakon o zbornici nam omogoča tovrstno svetovanje, vendar še ni dogovora o prenosu gozdarskega svetovanja z zavoda za gozdove na zbornico oz. kmetijsko gozdarske zavode. Kmetje pogrešajo predvsem svetovanje o ekonomiki gozdarstva, naša neuresničena želja je tudi pravno svetovanje. Če bi nam za to uspelo zagotoviti del državnih sredstev, bi ga že uvedli, saj bi bili del pripravljeni plačati tudi kmetje. Potrebe pa so precejšnje, tako na področju izvajanju ukrepov kmetijske politike kot pri reševanju zemljiških problemov, dedovanja, sociale ...«

Kaj ugotavljajo v vašem oddelku za živinorejo?

»Govedoreja še vedno ostaja glavna kmetijska dejavnost na Gorenjskem, na 3377 kmetijskih gospodarstvih je 49.743 goved, od tega 14.846 krav molznic. V kontrolo proizvodnosti je vključenih 408 čred oz. 10.759 krav, število kontroliranih krav se je v zadnjih dveh letih povečalo skoraj za tisoč. Mlečnost je še vedno občutno višja od slovenskega povprečja, za lani še ni podatkov, pričakujemo pa, da bo celo nekoliko nižja kot v letu 2008. Nekateri večji rejci so namreč zaradi ekonomike oz. iskanja ravnovesja med dohodkom in stroški zavestno spremenili krmni obrok, kar je vplivalo tudi na mlečnost.«

Od leta 2007 deluje v zavodu tudi oddelek za finančno in administrativno pomoč kmetom …

»V okviru tega oddelka pomagamo 692 kmetijam z območja petih zavodov pri vodenju knjigovodstva FADN ter še 242 kmetijam pretežno z območja kranjskega zavoda, ki morajo voditi tovrstno knjigovodstvo, ker so prejele finančno pomoč na podlagi razpisov iz programa razvoja podeželja. Devetindvajsetim kmetijam vodimo knjigovodstvo za potrebe DDV-ja, štirim, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, pa celotno knjigovodstvo.«

Še vedno ste na utesnjeni lokaciji na Jelenovem klancu …

»Tu imamo slabe razmere za delo: stavba je stara, brez izolacije, z malo parkirišč. Radi bi se preselili v Strahinj, v bližino biotehniškega centra. Vloga za pridobitev zemljišča je že na ministrstvu za šolstvo in šport, vendar odločitve še ni. Če bo negativna, bomo iskali novo lokacijo na širšem območju Kranja.«