Brezbrižnost – radovljiška lekcija – druga stran kovanca

V Glasbeni šoli Radovljica kot dodatno dejavnost svojim učencem ponujamo vrsto dejavnosti. Vsako leto učence nauka o glasbi višjih letnikov odpeljemo na koncert ali baletno predstavo v Cankarjev dom v Ljubljani. Celotno organizacijo te nadstandardne dejavnosti že več let zaupamo učiteljem nauka o glasbi, ki to delo izpeljejo izredno profesionalno. Tudi za šolsko leto 2009/2010 smo v letnem načrtu planirali obisk baletne predstave P. I. Čajkovskega Hrestač – Božična zgodba.

Vstopnice za predstavo smo ponudili najprej učencem 5. in 6. letnika, ker pa jih je kar nekaj ostalo, smo zraven povabili tudi starše. Pridružilo se nam jih je dvanajst. Organizirali smo prevoz z dvema avtobusoma, eden je odpeljal iz Bohinjske Bistrice preko Bleda (in se je po isti poti tudi vrnil nazaj!), drugi pa je odpeljal učence iz Radovljice. Na avtobusu iz Radovljice je spremljalo 45 otrok pet odraslih spremljevalcev, na drugem iz Bohinjske Bistrice pa je bilo deset odraslih, tudi ravnateljica šole – le da tokrat v drugačni vlogi, kot ena od staršev.

 

Vstopnice, ki smo jih imeli, so bile razdeljene po celem II. balkonu – levo, sredina, desno, saj je bila dvorana razprodana. Moji kolegi pedagogi so poskrbeli za vse učence, da so dobili svoje sedeže (tudi za našo učenko, ki je izgubila svojo vstopnico, so poskrbeli in ji omogočili ogled predstave!). Učitelji so sedeli razpršeno med učenci po celem balkonu. Ena izmed učenk je nekaj minut pred koncem prireditve zapustila dvorano, ker ji je postalo slabo. Po naključju sem sedela v isti vrsti kot ona in ko je šla mimo mene, mi je to povedala. Prosila sem jo, naj nas počaka v avli Cankarjevega doma, saj je bilo predstave že praktično konec.

 

Preden smo zapustili Cankarjev dom, so vsi učenci poiskali svoje učitelje, jaz pa sem takoj pristopila k deklici, ki ji je bilo slabo, čeprav moja naloga na tej prireditvi ni bila spremstvo učencev. Po telefonu sem govorila z materjo te učenke in ji zagotovila, da se že vračamo domov in bomo poskrbeli za njeno hčerko. Res sem prosila pet naših starejših učencev (že srednješolcev), da jo pospremijo na zrak (v preddverju dvorane je bila nepopisna gneča in izredno slab zrak). Naročila sem jim, naj počakajo do odhoda avtobusov nazaj domov. Ker jih je zeblo, so se vrnili nazaj v avlo.

 

Ko so moji sodelavci preverjali, ali so prisotni vsi učenci za avtobus, ki bo peljal na Bled in Bohinj, smo ugotovili, da manjka deklica, ki ji je bilo slabo. Učenki, ki sta bili z njo zunaj na zraku, sta povedali, da je na stranišču. Preverili smo v vseh straniščih prvega nadstropja in tudi v spodnjem nadstropju. Nikjer je ni bilo. Odšla je s skupino otrok, ki so se odpeljali v Radovljico, ne da bi nam to sporočila. Ko smo to ugotovili, sem takoj poklicala kolege na prvem avtobusu. Potrdili so mi, da je deklica na njihovem avtobusu, zato smo prenehali z iskanjem in se odpeljali domov. Kolege sem prosila, naj poskrbijo zanjo, kar so tudi storili (sedela je spredaj, dali so ji vrečko za bruhanje in bili do nje dodatno pozorni). Tudi naš avtobus se je ustavil v Radovljici z namenom, da bi se lahko tudi obolela učenka, ki je bila z Bleda, odpeljala z avtobusom domov. Mati jo je kljub temu prišla iskat v Radovljico, čeprav smo v šoli poskrbeli za učenkin prevoz do doma. O tem so učenko spremljevalci na avtobusu tudi obvestili.

 

Ob koncu naj poudarim, da vedno skrbno in odgovorno načrtujemo vsako ekskurzijo, ki jo organiziramo. Že večkrat smo peljali na gostovanje naše učence – tudi v tujino, nanje skrbno pazili in upravičili zaupanje staršev. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Prepričana sem, da pri svojem delu z otroki včasih naredimo tudi kaj, kar ni najbolj optimalno, vsekakor pa nikoli ne kršimo pedagoških načel in ne delamo brezbrižno – niti ravnateljica niti profesorji glasbene šole. Obtoževanje za malomarnosti, ki jih nismo zakrivili, nas žalosti in vsekakor ne motivira za dodatno vložen trud, ki ga zahtevajo nadstandardne dejavnosti šole (ekskurzije, koncerti …).

 

Ravnateljica Glasbene šole Radovljica

Marija Peternel