Še zadnja vampirska

Ja. Dracula se je menda rodil v Sighisoari. Le kdo si ne bi želel fotografije z nadomestnim vampirjem, ki je vabil v "vampirsko restavracijo".

Pa smo prišli v Čegevaro, kot smo za naše potrebe udomačili ime simpatičnega starega mesteca Sighisoara. Parkirali smo ob glavni ulici mesta in se povzpeli navzgor na grič, v staro mesto tako imenovano citadelo. Prej smo si na začetku stopnic za spodbudo privoščili še eno pivo. Ena hecna natakarica Zali Juliji najprej obljubi sladoled, potem ko ugotovi, da ga »danes še nimajo«, pa ji ponuja nekakšno slaščico, za katero se naša punca tokrat previdno ni odločila. In naša točajka v polomljeni nemški angleščini pove, da so kozarci (z napisom znamke piva Tuborg) od firme, katere lastnica je. Nekakšen čuden humor. Prej bi rekli, da skrbi za razvoz piva po Sighisoari in okoliških mestih …

Na stopnicah kupimo še okusne sladke zavite rolice in vstopimo v staro mesto na griču, ki je sredi temeljite prenove (nova komunalna infrastruktura, tlaki in podobno). Takoj nas napade nekoliko opit vampir z listkom, naj obiščemo Restavracijo Dracul. Ker še nimamo nobene fotografije s to romunsko legendo, možakarja hitro pregovorimo (bolj je šlo za delo rok), ali se lahko slikamo z njim. Tip, bržkone vajen tovrstnih turističnih vsiljivcev, se kakopak vda v usodo in pridno sodeluje. Fotografa ni bilo treba iskati, saj se je Zala Julija, sicer nič kaj navdušena nad strašljivo podobo s podaljšanimi podočniki, takoj prijavila »Bom jaz slikala.« (Prihodnjič: ena ali dve o lepem mestu)