Stanko Wakounig (levo), upokojeni učitelj iz Št. Primoža, in Janez Škof iz Škocjana v Podjuni sta marljiva zbiralca slovenske kulturne dediščine na Koroškem.

Pozabljivost bivšega kanclerja

Nekdanji avstrijski zvezni kancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke Wolfgang Schuessel je v pogovoru za časopis Kleine Zeitung zahteval, da mora biti do letošnje 90-letnice koroškega plebiscita rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Vse druge pravice so zagotovljene. Narodni svet koroških Slovencev je nekdanjega kanclerja po objavi pogovora spomnil, da je njegova zahteva vredna pohvale, trditev, da je z uresničevanjem drugih pravic vse v redu, pa je »ponarejanje zgodovine in izraz ignorance«. Vrsta odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnosti je ostala neuresničena tudi zaradi neodločnosti ljudske stranke, ki je bila glavna vladna stranka, vendar glede manjšinskih pravic ni storila ničesar brez soglasja Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije. Narodni svet nato našteva vrsto nerešenih vprašanj: uporaba dvojezičnih formularjev na uradih, financiranje Slovenske glasbene šole, zastopstvo narodne skupnosti v deželnem zboru, finančna podpora slovenskim časopisom, ustrezna kvalifikacija za dvojezične učitelje itd. Narodni svet vseeno upa, da bo vprašanje dvojezičnih napisov letos rešeno, vendar v soglasju z manjšino, ki ne pristaja na 141 krajevnih napisov, kar sta predlagala pokojni deželni glavar Joerg Haider in tedanji zvezni kancler Wolfgang Schuessel.

Mohorjeva družba iz Celovca in Klub koroških Slovencev v Ljubljani sta v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani v četrtek organizirala literarni večer in pogovor z znanimi zamejskimi kulturnimi ustvarjalci: pesnikom, pisateljem in slikarjem Gustavom Janušem, pesnikom Levom Detelo in pesnikom ter upraviteljem slovenskega doma Korotan in Knafljeve ustanove na Dunaju Antonom Levstkom. Gustav Januš je bil pred sedemdesetimi leti rojen v Selah na Koroškem, Lev Detela v Mariboru, od koder je leta 1960 pobegnil v Avstrijo, Anton Levstek pa v Dolenji vasi pri Ribnici. Vsi trije so lani izdali nove pesniške zbirke. V četrtek, 28. januarja, ob 19. uri pa bosta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev v Slomškovem domu v Celovcu (10. Oktoberstrasse 25/1) podelila 31. Tischlerjevo nagrado. Za svojo dolgoletno umetniško dejavnost jo bo prejela mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko, rojena v slovenski družini v Argentini, ki sedaj živi v Svečah na Koroškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 09:53

Izkoristili bodo potenciale

V Komendi je minuli konec tedna potekal kmetijsko-obrtni sejem. V vodstvu konjeniškega kluba napovedujejo krepitev poslovne dejavnosti.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala