V Ledinah ponosni na kroniko

Minuli petek so v Žireh predstavili Ledinsko kroniko, ki jo je leta 1897 začel pisati tedanji župnik Janez Jelenec.

Žiri – Čeprav so Ledine majhna vas, le nekaj kilometrov oddaljena od Žirov, pa se lahko pohvalijo z zelo obsežno kroniko, ki je izšla konec lanskega leta na kar 518 straneh. Glavnina knjige so zapisi župnika Janeza Jelenca med letoma 1897 in 1913. »Opisoval je cerkveno zgodovino in kako so Ledine postale samostojna župnija, pa tudi, kako so mu nagajali, ko se je že začela politična diferenciacija. Veliko je folklornih pripovedi, opisoval je splošno zgodovino kraja in okolice: začetke požarne obrambe, šolstvo, kmetijstvo, idrijski rudnik živega srebra, kamor so hodili delat tudi domačini, redno je popisoval vremenske razmere in podatke pošiljal na Dunaj. Posebno poglavje je namenjeno Žirem in Žirovcem, o katerih je zapisal kar nekaj anekdot. Naredil je tudi arhiv za cerkvene dokumente in zbral fotografije predhodnih župnikov, ki so objavljene tudi v kroniki. Mislim, da se je pisanja med drugim lotil tudi zato, da je v samotnem okolju vzdrževal intelektualno višino. Zapise je poimenoval Zgodovinske črtice ledinske župnije in jih je verjetno nameraval izdati,« je pojasnila glavna urednica in pobudnica izdaje Ledinske kronike prof. dr. Marija Stanonik.

Sto let stare zapise Janeza Jelenca je hranila župnija Spodnja Idrija, njihova ureditev in sistematizacija pa sta terjali kar deset let. »Jelenec je najverjetneje pisal še z gosjim peresom, zapise, ki jih je bilo ponekod težko razbrati, pa je pretipkala Žirovka Anica Govekar, ki izvira iz ledinske župnije,« se spominja Stanonikova, ki je nato originalne zapise morala skrbno primerjati s pretipkanimi, nad pripravo pa je bedel devetčlanski uredniški odbor.

Knjigo so dopolnili tudi s kronikalnimi zapisi kasnejših župnikov: Filipa Marješiča, Petra Likarja, Janka Žagarja, ki je v Ledinah živel v najhujšem času italijanske okupacije, Mirka Žaklja, Franca Govekarja in Franca Štekarja, kroniko pa so s svojimi zapisi sklenili župnijski upravitelji Franc Kavčič, Rafko Klemenčič in Miro Marinič. S svojimi komentarji so jo obogatili še zgodovinarji: prof. France Kralj, ki piše o splošni in cerkveni zgodovini, Janez Kavčič z zapisom o idrijskem rudniku živega srebra, prof. dr. Stane Granda, ki je osvetlil obdobje Francozov, in dr. Boris Mlakar s prispevkom o Ledinah pod Italijo. Dr. Marija Stanonik, etnologinja in slavistka, je prispevala uvod ter opis narave in etnologije.

»S takšnimi zbirkami podatkov se lahko pohvalijo le redke vasi, za Ledine je to nekaj neprecenljivega. Mene osebno je kronika navdušila z etnološkega vidika, dragoceni so Jelenčevi zapisi s terena, spomini iz 19. stoletja in citati iz različne literature,« je še poudarila dr. Marija Stanonik.