Zaupanje prežene strah pred narkozo

Da se anesteziolog sreča z bolnikom pred posegom, je za zdravnika dodatno delo, je pa zelo koristno, ker osebni odnos, brez časovne prisile neposredno pred operacijo, precej pripomore k temu, da so bolniki dobro pripravljeni na poseg.

Anesteziologija je v zadnjih letih postala v javnosti veliko bolj prepoznavna stroka. »Anesteziologi smo na prepoznavnosti kar precej naredili, nekaj tudi na račun literature, ki smo jo izdali: Informacije o anesteziji bolniku in njegovim svojcem ter Lajšanje bolečin med porodom (izdajatelj Slovensko združenje za anesteziologijo in intenzivno medicino) ter Izbira anestezije za carski rez (izdajatelj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj). Literatura pripomore h kakovostnejši oskrbi bolnika in lažjemu soodločanju bolnikov za vrsto anestezije,« pravi Aleš Rozman, dr. med. spec. anesteziologije, vodja anesteziologije v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Katere so sodobne anesteziološke metode?

»V splošnem ločimo splošno in področno anestezijo. Obema vrstama anestezije je skupno to, da bolnik med kirurškim posegom ne čuti bolečine. Za nekatere večje kirurške posege lahko obe vrsti anestezije tudi kombiniramo. Osnovna značilnost področne anestezije je, da je bolnik med kirurškim posegom buden. Glede na to, na katerem delu telesa jo izvajamo, področno anestezijo lahko razdelimo na lokalno anestezijo, kjer je omrtvičen samo določen predel kože, na blokade perifernih živcev in pletežev, kjer omrtvičimo celotno okončino ali del okončine ter na osrednje blokade, kjer v uporabnosti izstopata predvsem subarahnoidna anestezija in epiduralna analgezija. Pri splošni anesteziji pa bolnik spi, vendar ne gre za običajno spanje, ampak za obliko začasne nezavesti, ki jo z dodajanjem zdravil (splošnih anestetikov) nadzoruje anesteziolog.

Posamezne vrste anestezije se med seboj ločijo po vrsti in odmerkih zdravil, ki jih uporabimo za njen nastanek in vzdrževanje. Med seboj se razlikujejo tudi po učinkih na celotni organizem in vplivih na posamezne organe in organske sisteme – večinoma so najpomembnejši vplivi na srce, pljuča in ožilje. Med seboj se oblike anestezije, predvsem področne, razlikujejo tudi po tem, koliko časa nam posamezna vrsta omogoča neko operacijo in nenazadnje, v kolikšni meri je možno olajšati pooperativne bolečine ter vplivati na hitrost okrevanja po operaciji.

Sodobne anesteziološke metode so, ne glede na vrsto, varne in učinkovite. Anestezijo še vedno najpogosteje spremljata slabost in bruhanje, ki pa sta v primerjavi s preteklostjo zaradi uporabe novejših zdravil in preventivnih ukrepov mnogo redkejši in se pojavita v manj kot desetih odstotkih. Vsako vrsto anestezije spremlja skupina specifičnih stranskih učinkov, ki pa so še veliko redkejši.«

Ali bolnik lahko soodloča pri izbiri anestezije?

»V mnogih državah je pregled na t. i. predoperativni kliniki standard v procesu priprave bolnika na operacijo. V zadnjih dveh desetletjih se je ta princip priprave v obliki predoperativnih anestezioloških ambulant uveljavil tudi v Sloveniji. V naši porodnišnici jo je ustanovil dr. Ažman. Bolniku v predoperativni ambulanti razložimo in pojasnimo vrste anestezije, ki so na razpolago za njegov tip operacije in predlagamo glede na dokaze in izkušnje boljšo možnost. Po pogovoru se lahko bolnica odloči za sebi najprimernejšo. Najpogostejša ovira ob odločitvah za posamezne vrste anestezije je zagotovo strah, nepoznavanje metod, strah pred tem, da »letalo pade dol«, da se torej zgodi najhujši zaplet, ki je možen in ta je tudi ovira, da se za nekatere metode bolniki težje odločijo.«

Potem bolnik, v vašem primeru bolnica, spozna anesteziologa že pred načrtovano operacijo?

»V naši bolnišnici imamo to zgledno urejeno. Bolnice se naročijo na operacijo in so zatem povabljene na razgovor v predoperativno anesteziološko ambulanto, kjer pregledamo njihovo zdravstveno stanje, osnovne bolezni, zdravila, če jih jemlje, načrtovani poseg in na osnovi vsega skupaj predlagamo vrsto anestezije. V našem primeru bolnica spozna enega od treh anesteziologov, ki smo redno zaposleni v kranjski bolnišnici in velika verjetnost je, da bo ta anesteziolog prisoten tudi ob posegu.

Da se anesteziolog sreča z bolnikom pred posegom, je za zdravnika dodatno delo in ni posebej ovrednoteno, je pa zelo koristno, ker osebni odnos, brez časovne prisile neposredno pred operacijo, precej pripomore k temu, da so bolniki dobro pripravljeni na operacijo. Če imajo informacije, so bolj mirni in sproščeni. Če se anesteziolog z bolnikom sreča samo za pet minut pred začetkom operacije, ima običajno pred seboj razburjenega bolnika, ki ga je strah operacije in v samo teh nekaj minutah mu mora pojasniti vrste anestezije, … in od bolnika tudi pridobiti soglasje za anestezijo ob operaciji.

Porodnice se seveda ne naročajo na poseg – lajšanje bolečin ob porodu, so pa ravno tako povabljene na osebni posvet v našo anesteziološko ambulanto, kjer se pogovorimo o njihovih željah in pričakovanjih. S pomočjo pisnih gradiv in v osebnem razgovoru jim predstavimo in razložimo, katere metode lajšanja bolečine ob porodu imamo na voljo.«

V katerih primerih preložite operacijo zaradi anestezije?

»Naš cilj je, da do takih okoliščin sploh ne bi več prihajalo, ker želimo vse ovire za anestezijo pri operativnem posegu »uloviti« pred predvideno operacijo in doseči, da pridejo bolnice na poseg pripravljene. V glavnem je postal edini razlog za odpoved posega, pa še ta redek, akutna okužba, največkrat je to prehladno obolenje.«

Kaj se zgodi, če se pregrešimo in pred operacijo jemo in pijemo?

»Pojmovanje teščosti je zelo problematično. Teščost v anesteziji pomeni to, da bolnik ali bolnica pred operacijo neko časovno obdobje ne pije in ne uživa hrane. To časovno obdobje je odvisno od starosti bolnika in nekaterih spremljajočih obolenj. Splošno načelo je, da bolnik šest ur pred operacijo ne pije in ne je. Če bolnik ne upošteva navodil, lahko celo umre. Najhuje je, da bolnik ob začetku anestezije začne bruhati in ker so refleksi zaradi anestezije odsotni, lahko tekočina ali delci hrane zaidejo v dihalne poti ter povzročijo neposredno zaporo dihalne poti s tujkom in če nam tega ne uspe odstraniti še nezmožnost predihavanja. Človek tako umre zaradi zadušitve s tujkom. Lahko pa tekočine zaidejo globlje v pljuča in povzročijo kemično pljučno okvaro, ki v najhujši obliki ravno tako lahko vodi v smrt.«

Kaj če zaradi strahu nekaj ur pred operacijo vzamemo pomirjevalo?

»Strah pred anestezijo je nekaj običajnega in tudi uporaba pomirjeval, ki ta strah omilijo, je v anesteziološki praksi nekaj vsakdanjega. Naš cilj je namreč, da bolnika v operacijski prostor pripeljejo pripravljenega ter mirnega in sproščenega. Načini rutinske uporabe pomirjeval se v posameznih bolnišnicah nekoliko razlikujejo (tabletka za spanje dan pred operacijo, tableta pomirjevala nekoliko pred predvidenim odhodom v operacijsko dvorano, injekcija pomirjevala v mišico, … ). Pomembno je, da je anesteziolog s tem seznanjen in da skupaj z bolnikom najdeta ustrezen način pomiritve. Drugi vidik uporabe pomirjeval neposredno pred anestezijo pa obsega možnost potenciranja učinka med anestezijo uporabljenih zdravil in s tem povečanje nevarnosti za nastanek neželenih stranskih učinkov zdravil in podaljšanega spanca pri splošni anesteziji.«

Koliko časa se organizem regenerira po anesteziji?

»Bolniki se po splošni anesteziji zbudijo že v operacijski dvorani, nadaljnje neposredno okrevanje nato poteka v prebujevalnici, kar običajno traja uro do dve. Sledi faza okrevanja do sposobnosti za odpust v domačo nego, ki odvisno od operacije lahko zahteva še dodatnih nekaj ur. Te faze se med seboj razlikujejo tudi po potrebnem nadzoru, ki ga izvajamo pri bolniku. Popolno okrevanje po anesteziji navadno sledi v nekaj dneh do občasno tudi nekaj tednih.«

Sodobna anestezija je varna

»Sodobna anestezija je izjemno varna in veliko večja verjetnost je, da se boste poškodovali v prometni nesreči, kot da boste doživeli resen stranski učinek anestezije. Najpogostejše se pojavljata slabost in bruhanje, vendar je s sodobnimi zdravili, lajšanjem in preprečevanjem rizičnih dejavnikov tudi ta stranski učinek postal redek. Pooperativna bolečina pa je odvisna od posega, individualnih dejavnikov in spada nekako zraven. Drugi zapleti so bolj izjema,« pravi Aleš Rozman, dr. med.

Nova predoperativna anesteziološka ambulanta

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj so novembra lani uredili nov prostor za predoperativno anesteziološko ambulanto. V njej je več prostora za delo, bolnice, ki čakajo na pregled, pa so dobile prijetnejšo čakalnico. Nova ambulanta in novi pripomočki, med katerimi je tudi UZ aparat, omogočajo nadaljnje razvijanje in kvalitetnejše delo na področju anesteziologije, lajšanja porodne bolečine in razvoja na področju lajšanja kronične bolečine.

Anestezija otrok in odraslih

»Razlika je kar velika. Pri tem ne mislim toliko na razliko v velikosti pripomočkov, odmerkih zdravil in odzivu na podobne odmerke zdravil, kot na razumevanje in odnos. Odrasli so sposobni razumevanja, pri anesteziji otrok pa se hkrati pogovarjamo s starši in z otrokom. Starši morajo biti seznanjeni s tem, kaj se bo dogajalo z njihovim otrokom, ravno tako kot otrok, le da mu to razložimo na njemu razumljiv način. Na ta način je uvod v anestezijo za operativni poseg ne samo mirnejši, ampak tudi varnejši.«