Upal, da bo smučarski skakalec

Jure Košir si je kot otrok želel postati smučarski skakalec. V osnovni šoli je bil tako uspešen, da je preskočil drugi razred.

Tokrat je spomine na otroška leta obujal nekdanji smučar Jure Košir. Kot pravi, mu je najbolj ostal v spominu domači kraj – Mojstrana, prijatelji, v družbi katerih je odraščal, pa tudi igre, ki so se jih igrali.

Verjetno ste že kot otrok veliko smučali?

»Tako je. Že v rani mladosti smo sami hodili smučat na vlečnico v Mojstrani. Tam smo se izmišljevali različne igre, smučali smo tudi skozi gozd, gradili skakalnice …«

Kaj pa v toplejših mesecih?

»Poleti smo se hodili kopat v jezera v bližini Mojstrane, veliko smo bili na kolesih, tekli smo … Bilo je zelo pestro, za razliko od sedanje mladine smo cele dneve preživeli zunaj.«

Ste že takrat sanjali, da boste nekoč uspešen smučar?

»Takrat sem si želel, da bi bil nekoč smučarski skakalec, vendar pa mama ni bila najbolj navdušena nad tem, češ da je prenevarno. Še dobro, da se nisem odločil za to, saj zaradi konstitucije ne bi bil najbolj primeren za skakalca. Smučanje sem začel trenirati pri sedmih, osmih letih, potem pa so bile želje na tem področju iz leta v leto večje.«

Ste bili vzoren učenec? Katere predmete ste imel radi in katerih ne?

»V šoli sem bil precej priden. Drugi razred sem preskočil in sem tako šel iz prvega direktno v tretji razred. V šolo sem rad hodil, bolj so me zanimali družboslovni predmeti: zgodovina, zemljepis in jeziki, kemije pa nisem maral. Z osnovno šolo nisem nikoli imel težav, so se pa te začele pojavljati kasneje v srednji šoli, saj sem bil zaradi smučanja veliko odsoten.«

Nam zaupate kakšno neumnost, ki ste jo ušpičili?

»Teh je bilo kar precej. Spominjam se, da smo s kolegi nekoč bojkotirali tekmovanje v krosu. Zaradi navadne kaprice nismo želeli teči, ampak smo bolj hodili, zato smo dobili ukore ali opomine.«

Kako danes gledate na otroška leta?

»Zelo rad se jih spominjam, saj sem bil deležen lepega otroštva.«