Toplo ognjišče

Javornik (1390 m) - Velika Poljana (1410 m) - Krožna pot v naročju Storžiča. Del poti po Storžičevi jugozahodni grapi, ki predstavlja najlažji vzpon na njegov vrh. Danes bomo grapo kmalu zapustili in se po drugi poti vrnili v dolino.

Zimski vzpon na Storžič je zahteven vzpon, a če ga želimo vsaj videti povsem na dlani v njegovi zimski preobleki, predlagam naš današnji vzpon, ki ni zahteven, je pa strm in kakšne štirizobe dereze bodo več kot dobrodošle v nahrbtniku. Odpravili se bomo na planino Javornik, potem prečili do Velike Poljane in se od tam spustili nazaj v dolino, v Povlje.

Odpeljemo se do Trstenika in nadaljujemo naprej do vasi Povlje. Peljemo se skozi vas, na koncu katere se cesta strmo dvigne. Parkirišče na desni strani nam da vedeti, da bomo tukaj pustili jeklenega konjička. Smerokaz nas usmeri v gozd. Spodnje višinske metre hodimo po t. i. Dolenčevi poti, ki pelje na Veliko Poljano. Pot je že na začetku precej strma, a se strmina občasno unese. Dvakrat bomo prečili cesto, nato pa bo pot kmalu zavila ostro levo in naravnost navzgor. Preteklo bo od 30 do 45 minut, ko bomo pri prvi okrepčevalnici, kakor je zapisano na leseni tabli. Smo na razpotju: leva pot gre proti Veliki Poljani, mi pa zavijemo desno proti planini Javornik oz. proti Storžiču. Do Javornika je nadaljnja ura hoje. Vdenemo zgornjo pot, ki se strmo, občasno zelo strmo, dviga v okljukih. Gozd je precej gost in občasno markacije kar nekako izginejo iz zornega kota, sploh če zaradi številnih korenin zavijemo malo po svoje, ali pa sledimo gazi korakov po zasneženem bregu, zato je potrebno gledati naprej, da ne delamo nepotrebnih korakov. Pot se po končani strmini začne obračati v desno in se rahlo položi. Sledi rahlo strmejši del, ki nas pripelje na rob gozda, kjer vstopimo v jugozahodno grapo Storžiča. Grapi sledimo do potočka, kjer zavijemo strmo levo navzgor. Lahko pa nadaljujemo po grapi kar naprej, v smeri Storžiča. Če pogledamo na levo stran grape, bomo zagledali kočo. Vzpon nas pripelje do širše poti, ki vodi do Karničarjeve koče na planini Javornik oz. višje po grapi navzgor. Obrnemo se levo oz. nazaj in se sprehodimo do koče.

Od koče nadaljujemo naravnost v gozd, proti zahodu, kjer nas smerokaz seznani s smerjo proti Veliki Poljani. Čas naj bi bil 30 minut. Prečna pot poteka deloma skozi gozd, deloma je zelo razgledna na kranjsko ravnino in proti Škofjeloškemu hribovju. Sledijo spusti in vzponi, občasno je pot tudi izpostavljena in v mokrem ali pozimi nevarna za zdrs, saj poteka po koreninah in kamenju. Pot nas pripelje na travnato ravan pred kočo na Veliki Poljani. Obisk koče toplo priporočam. V zimskih mesecih je koča namreč ob koncih tednov odprta; no, le če je vreme primerno. Oskrbnika, gospa Marija in gospod Zdenko, vas bosta sprejela prijaznih rok, v koči pa se boste lahko tudi prijetno pogreli. Vonj domačega ognjišča je še kako vabljiv, da o pravem planinskem čaju sploh ne govorim.

Z Velike Poljane se spustimo nazaj proti dolini. Od koče gremo preko travnikov do ceste, nato pa zavijemo na spodnji travnik mimo ogromnega drevesa in se spustimo proti gozdu. V gozdu prečimo ogrado, kar nas spomni, da se gibljemo po svetu pašne skupnosti. Pod ogrado je cesta, kjer zavijemo desno. Sledi ovinek in takoj precejšen spust kar po cesti. Bodimo pozorni na tablo na drevesu, ki nas usmeri na Dolenčevo pot. Sledi spust po gozdu, v okljukih, prečenje grape in kmalu smo pri potočku. Pot se zravna in spet spusti ter hitro pripelje do razpotja, kjer smo prej zavili desno proti Javorniku, zdaj pa smo prišli po levi poti z Velike Poljane. Gremo mimo prve okrepčevalnice in se med drevesi spustimo po poti, ki preči levo in se po grapi spusti do širše gozdne poti. Zavijemo desno s poti in že smo na strmini, ki nas pripelje do jeklenega konjička, ki nas zvesto čaka v Povljah. Dobr' je blo!

Nadmorska višina: 1410 m

Višinska razlika: 800 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici