Glasov biatlonski izziv

Štirje Glasovci smo se na Pokljuki seznanjali z biatlonom. Koliko tarč bomo podrli, je bilo glavno vprašanje biatlonskega izziva.

Na Glasov prvi športni izziv smo se povabili k slovenskim biatloncem. Njihov predstavnik za stike z javnostjo Tomaž Šušteršič je uredil vse potrebno in določil termin: zadnji ponedeljek v sedaj že preteklem letu. V sklopu izziva se je obetala tudi nekakšna interna tekma, moje zadnje bolj resne in redne športne tekmovalne izkušnje pa so košarkarske še iz osnovnošolskih let. Najbolj me je skrbelo, kako bo s streljanjem. Pred tem namreč še nikoli nisem v rokah držala prave puške. V tem sva bili obe ženski na izzivu v slabšem položaju, saj sta kolega že streljala.

Za biatlonci je bil dopoldanski hiter trening, pred nami pa v idealnem vremenu, v brezvetrju, prvi biatlonski izziv. V Glasovi ekipi je bil poleg mene še Miroslav Braco Cvjetičanin, nekdanji kolesar Save, sedaj pa kolesar rekreativec, ter dva »zunanja«: Irena Križaj, približno takšna rekreativka kot jaz, in Stane Papler, član kolesarske ekipe Gorenjskega glasa. V letu 2009 je na kolesu prevozil 5700 kilometrov. »Poleti kolesarim, hodim po hribih, plezam, pozimi pa smučam in tečem na smučeh,« je svoje športne aktivnosti predstavil 61-letni Stane Papler iz Čirč, po rodu Besničan, bratranec očeta naše odlične smučarske tekačice Vesne Fabjan. Športne reference so torej govorile v prid moškemu delu Glasove ekipe. Naša prva naloga je bilo streljanje. Vsi smo tako leže kot stoje streljali v tarče za stoječi položaj, kar pomeni, da je bil premer 115 mm, v leže je sicer krogec premera 45 mm, razdalja pa 50 metrov. Moja učiteljica je bila Dijana Ravnikar, Ireno je strelskih veščin učil Klemen Bauer, Braca trener moške ekipe Uroš Velepec, Staneta pa Peter Dokl. Streljanje leže se je začelo. Še preden mi je Dijana v roke zaupala puško (kopito je prilagojeno vsakemu tekmovalcu posebej, tako da za nas niso bila ravno idealna), se je bilo treba pravilno uleči, z nogami precej narazen. Puška se mi je zdela kar težka, tehta okrog 3,5 kilograma. »Vpela« sem jo v roko, jo prijela, Dijana je vložila naboje in prvi strel. Nobena ni opazila, kam je šel, a v tarčo zagotovo ne. Že naslednji strel pa prvi zadetek. Pravzaprav se mi streljanje leže ni zdelo tako težko. Puško sem lahko umirila, pri proženju očitno nisem »cukala« in zadetki so se vrstili. Povsem drugače pa je bilo stoje. Daleč od pravega strelskega položaja, poleg tega že ob normalnem pulzu puške nisem mogla umiriti in nekaj zadetih je bilo prej sreča kot znanje. Za poskus smo imeli na voljo okrog deset strelov, potem pa je sledila interna tekma Glasovcev - samo v streljanju. Na znak Velepca smo se ulegli, oddali pet strelov leže in takoj še pet stoje. Rezultat: z Ireno sva obe pokrili šest tarč, Braco dve, Stane eno. »Vsak zadeti strel je uspeh, sploh če prej niste nikoli držali puške v rokah. Takšni izzivi so v redu, da vidite, da ni tako enostavno zadeti,« je dejal Peter Dokl. Druga »tekma« je bila štafeta v mešani postavi en Glasovec, en biatlonec. Vsak je moral preteči dva kroga po okrog 250 metrov ter opraviti obe streljanji. Kazenskih krogov tokrat ni bilo. Najboljšo taktiko sva ubrali z Dijano in s hitrim streljanjem (streljati ob povišanem srčnem utripu, biatlonci ga imajo na tekmi med streljanjem med 160 in 180 udarci na minuto, je bilo skoraj kot zadeti na lotu) in tekom zmagali pred Bracom in Petrom, Stanetom in Klemenom ter Ireno in Tejo Gregorin, ki se je prav tako pridružila na izzivu, ki ga je spremljal tudi trener ženske ekipe Tomaš Kos. Komentar tekme je podal Uroš Velepec: »Že pri nastrelitvi sem videl, da je ženski del ekipe bolj natančen. To je pokazal tudi prvi strelski poskus. V tekmi štafet pa dobra taktika zmagovalne dvojice, ki pa si je glede na znanje in taktiko zmago tudi zaslužila.«

Izziv je uspel in zadovoljni smo bili vsi. »Danes sem streljal po dvajsetih letih. Bilo je super, a težko je umiriti puško. Imel sem priložnost spoznati biatlonce. Super so. Današnji izziv mi bo v spominu ostal po tem, da sem bil letos prvič na tekaških smučeh in po novi izkušnji. Sedaj bom lažje spremljal biatlonske tekme, ki jih sicer redno gledam. Ni tako hudo, če fantje in dekleta kakšen strel tudi zgrešijo,« je bil navdušen naš bralec Stane Papler. Mi pa se že pripravljamo na nov športni izziv. Tale biatlonski je bil super, zato zahvala vsem, ki ste v njem sodelovali.