Desetletje samostojne uspešne poti

Bolnišnica Golnik se je razvila v sodobno, v znanost zazrto klinično bolnišnico za zdravljenje pljučnih in alergijskih bolezni. Zadnje desetletje samostojne bolnišnične poti je doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., opisala v knjigi.

Barvito in bogato zgodovino golniške bolnišnice je na pobudo vodstva bolnišnice doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. iz Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, opisala v knjigi Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (ob desetletju samostojnosti 1998-2008). Takole pravi avtorica: »Nekdanji jugoslovanski in srednjeevropsko pomemben protituberkulozni sanatorij (od 1921) se je po uveljavitvi uspešnega zdravljenja jetike postopoma preusmeril v pnevmološko bolnišnico (od leta 1955). S pridružitvijo ljubljanskemu Kliničnemu centru (od leta 1971) je golniška bolnišnica postala tudi univerzitetna učna ustanova. Zaprla je svoj kirurški oddelek, v okviru Kliničnega centra pa ustanovila lastni pnevmološki oddelek. Postali so prepoznavni kot ustanova za zdravljenje pljučnih bolezni, še posebej pljučnega raka. Leta 1998 so ugotovili, da je vpetost v Klinični center, v katerem imajo status periferne bolnišnice, za njih manj perspektivna in so se z referendumom pod tedanjim direktorjem prof. Jurijem Šorlijem odločili za pot samostojnosti. V zadnjem desetletju so se razvili v sodobno, v znanost zazrto klinično bolnišnico za zdravljenje pljučnih in alergijskih bolezni. Ta knjiga obravnava prav to zadnje obdobje.«

S pomočjo zajetnega gradiva, predvsem primarnih virov, literature in intervjujev z vodji bolnišničnih enot ter z okoli štiristo fotografijami, je avtorici uspelo zelo živo povzeti ne samo bolnišnično dejavnost in usmeritev, ampak predvsem človeški kapital. Zaposleni – od zdravnikov, medicinskih sester do upravnih služb – s svojo predanostjo poklicu in bolnikom dajejo pomembno vsebino nekdanji graščini, ki so jo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja preuredili v sanatorij po zamisli arhitekta Ivana Vurnika. Stavba po še skoraj devetdesetih letih ohranja svojo lepoto in eleganco. Ker je tudi doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec velika ljubiteljica lepega, je v knjigo vključila akvarel »V dinamično prihodnost zazrta golniška bolnišnica« dr. Irene Grmek Košnik, dr. med. »Tudi umetniška dela, ki krasijo stene bolnišnice, prinašajo v ustanovo domačnost, toplino, optimizem, upanje in zaupanje,« poudari Zupanič Slavčeva.

Kakovost stroke in prijaznost do bolnikov

Bolnišnica Golnik je danes klinična, raziskovalna in pedagoška ustanova. Poleg diagnostike in zdravljenja bolnikov s pljučnimi in alergijskimi boleznimi na sekundarni ravni izvajajo tudi diagnostiko in zdravljenje drugih bolnikov z boleznimi notranjih organov, v prvi vrsti bolezni srca in zgornjih prebavil. Klinična dejavnost poteka v sedmih oddelkih z več kot dvesto posteljami, ambulantno dejavnost opravljajo na Golniku, Jesenicah, v Ljubljani in v Kranju. Na kliniki vodijo nacionalni register za tuberkulozo in register za trajno zdravljenje s kisikom na domu za vso Slovenijo.

»V zadnjem desetletju je bolnišnica pod direktorjema prof. Jurijem Šorlijem in sedanjim prof. Mitjem Košnikom veliko pozornosti posvetila razvoju sodobnih metodologij dela, modernizaciji laboratorijskih prostorov in opreme na mednarodno primerljivi ravni. Zaposlovati so začeli mlade strokovnjake, ki se izobražujejo v mednarodnih centrih znanja. Znova so vpeljali kirurško metodo zdravljenja. Med prvimi so začeli razvijati paliativno oskrbo in odprli negovalni oddelek. Trudijo se s svojo kakovostjo in prijaznostjo do bolnikov,« povzame avtorica, ki vse te sodobne poti v knjigi tudi opiše. Aktualni direktor prof. Mitja Košnik pa je v nagovoru zapisal: »Tukaj smo zato, ker so nas naši predhodniki pripeljali do sem. Taki smo zato, ker so nas naši predhodniki naredili take. S to knjigo jim izrekamo zahvalo. Sedanja generacija golniških zaposlenih pa je v knjigi pokazala smer, v katero namerava hoditi in s tem oplemenititi delo svojih učiteljev.« Ker pa se je zgodba golniške bolnišnice začela plesti že leta 1921, je doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., sprejela še en izziv in napisala strokovno knjigo Tuberkuloza, kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru sanatorija Golnik 1921-1998.