V zimskih Dražgošah več tisoč ljudi

Na osrednji dražgoški svečanosti je bila prvič slavnostna govornica ženska, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Dražgoše – Napoved, da se nedeljske slovesnosti v Dražgošah zaradi slabega vremena ne bo udeležilo veliko ljudi, se ni uresničila. Na organiziranih pohodih in z osebnimi vozili je prišlo v vas več tisoč ljudi. Vas je bila po zaslugi domačina Francija Lušine in njegovih sodelavcev, gasilcev in drugih, odlično pripravljena, kot da ne bi v preteklih dneh snežilo. Tudi tokrat je bilo v Dražgoše organiziranih nad deset pohodov. Nad štirideset kilometrov dolgega nočnega pohoda s Pasje ravni v Poljanski dolini Po poti Cankarjevega bataljona se je po besedah predstavnika organizatorja Planinskega društva Škofja Loka Jožeta Stanonika udeležilo 457 pohodnikov, med katerimi je bilo 80 vojakov. Hodili smo brez problemov. In kaj počenjajo pohodniki med hojo. Pogovarjajo se in obujajo spomine na prehojene poti, je povedal Jože Stanonik. Opolnoči so iz Železnikov krenili tudi pohodniki, ki so prek Ratitovca prišli v Dražgoše. Predsednik Planinskega društva Železniki Lojze Lotrič, ki organizira pohod, je bil presenečen nad udeležbo. »Na cilj nas je prišlo 149. Hvala pohodnikom za izredno hojo. Hodili smo previdno in po poteh, da nas plazovi niso ogrožali,« je povedal predsednik. Tokratni pohod je bil enajsti. Za desetkratno udeležbo so podelili priznanja Mihu Lotriču in Miranu ter Smilji Čerin. Vedno bolj priljubljen postaja pohod iz Tržiča v Dražgoše. Letos so ga organizirali tretjič. Valentin Klemenčič je povedal, da jih je odšlo na pot okrog 130. Med pohodniki je bil tudi tržiški župan Borut Sajovic in nekaj časa tudi ministrica za notranje zadeve in slavnostna govornica Katarina Kresal.

Tako kot vsako leto se je tudi letos potem, ko je v dražgoški cerkvi odzvonilo poldan, začela pri spomeniku osrednja slovesnost. Udeležence sta nagovorila Zdravko Krvina, ki že 18 let vodi organizacijski odbor za pripravo dražgoških prireditev, in domačin, partizan Janez Lušina - Mali, ki je zbranim položil na srce, naj še naprej spoštujejo narodnoosvobodilni boj. Kulturni program, v katerem so sodelovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Orkester Slovenske policije, pesnik Tone Pavček, ki je bil lani star 80 let, dramski igralec Aleksander Valič, ki bo februarja dopolnil 91 let, in harmonikarski orkester Niko z Železnikov, je tudi letos pripravil Jože Logar. To nalogo vestno opravlja že vrsto let. Slava jim, je vzkliknil Tone Pavček, ko je govoril o posvečeni dražgoški zemlji, ki so jo posvetili padli partizani in umorjeni domačini. Posebej se je spomnil prijatelja slikarja in partizana, dražgoškega borca Iveta Šubica.

Med udeleženci slovesnosti so bili številni politiki: predsednik državnega zbora Pavel Gantar, predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, evropski poslanec Jelko Kacin, župan občine Železniki Mihael Prevc, ljubljanski župan Zoran Jankovič, nekateri poslanci in ministri, med njimi tudi slavnostna govornica, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Pavel Gantar, Borut Pahor in Katarina Kresal so položili venec h kostnici pod spomenikom, kjer so pokopani umorjeni domačini in padli partizani. Vence so položile tudi druge delegacije, med njimi tudi delegacija mesta Ljubljane.

Katarina Kresal je v govoru dejala, da so uporni gorenjski partizani dobro vedeli, kje so doma. Razumeli so svet in se upali upreti. Spomnila se je trpljenja Dražgošanov, ki so jih Nemci zažigali v župnišču in v prosvetnem domu, in otrok, ki so gledali pobijanje staršev. Trpljenje civilnega prebivalstva je najtežja plat vojskovanja. Kot ženska se je poklonila pogumnim dejanjem žensk med NOB, ki so osvobajale tudi sebe. Za današnji čas je dejala, da v miru ne smemo dovoliti bede in bolečine. Če v vojni zakoni obmolknejo, je treba v miru vztrajati pri vladavini prava. Kriza je po njenem mnenju obdobje, ko sta demokracija in pravna država najbolj ranljivi civilizacijski prireditvi. Upreti se je treba nestrpnosti in populizmu in graditi na tovarištvu, solidarnosti in pravičnosti.