Lani uspešno, prihaja težko leto

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Marmor Hotavlje tudi v času svetovne gospodarske krize posluje v okviru petletnih načrtov, čeprav so v letu 2009 zabeležili manj prometa kot leto prej.

Hotavlje – Svetovna gospodarska kriza je svoje zobe med številnimi dejavnostmi dobro pokazala tudi slovenskemu gradbeništvu. Številne investicije so zastale oziroma so jih preložili, Marmor Hotavlje pa kot izvajalec zaključnih del krize lani še ni občutil v najhujši meri. Ali jih bo poslovanje v letu 2010 znova postavilo na preizkušnjo ali bodo našli nove trge in nove proizvode za ohranjanje rasti, pa smo v pogovoru vprašali Gregorja Žontarja, predsednika uprave Marmorja Hotavlje.

Za gradbeniki je eno najhujših let. Kako ste prebrodili leto 2009 v Marmorju Hotavlje? Bi to leto lahko primerjali s katerim od prejšnjih?

»Ob izteku leta smo poslovanje ocenili kot relativno dobro, predvsem v luči razmer in stanja na gradbeniškem trgu. Realizacija bo nekoliko nižja kot leto prej, a je treba upoštevati 27-odstotno rast v letu 2008 v primerjavi z letom 2007. Po drugi strani smo se spopadali z likvidnostjo, saj je denarni krč pri naših naročnikih izredno velik, s tem pa so otežena tudi plačila naših kupcev. Vsemu povedanemu navkljub smo zadovoljni s poslovanjem, na končni izid pa bo treba še počakati. Takšnega poslovnega leta v devetih letih, kar sem prisoten v podjetju, ne pomnim. Včasih smo poznali plačilno nedisciplino, danes pa med naročniki preprosto ni denarja. Tega imajo ujetega v projektih, ki jih ne morejo prodati, kredite pa banke gradbenikom le stežka odobravajo.«

Bi morali tudi vaši naročniki popustiti pri cenah nepremičnin, da bi se trg sprostil in bi prišli do denarja?

»Cene so odraz stanja v preteklih letih, ko so bila tudi zemljišča draga. Stroški gradnje so bili visoki predvsem zaradi visokih cen zemljišč, ki jih sedaj ne morejo kar odšteti od prodajne cene. Investitorji so se znašli v zelo neprijetnem položaju. V primeru drastičnega padca cen ali celo razsula nepremičninskega trga bi bile posledice izjemno težke, saj ta ne bi prizadel le nekaterih podjetij, ampak bi bile posledice širše.«

Kaj je bilo hujše: pomanjkanje novih naročil ali neplačilo že izvedenih?

»Pomanjkanja novih naročil niti nismo zaznali, saj se naše delo začne ob zaključku projektov, bistven pa je bil pritisk na cene in tudi plačilna nedisciplina, ogromne stroške nam povzročajo tudi zastoji pri delu. Sredi projektov se investitorji odločajo za racionalizacijo, spremembe projektov, mi pa moramo čakati in se prilagajati.«

Ali že lahko podate oceno poslovanja v številkah?

»Letni prodajni načrt bomo predvidoma presegli za pet odstotkov, rast dobička pa zaostaja. Točnih številk še nimamo na razpolago, na končne rezultate bo treba počakati. Že sedaj pa lahko rečem, da smo zagotovo občutili primež manjšega povpraševanja in tudi velik pritisk na nižanje cen, hkrati pa so problem že prej omenjena neplačila. Prvo polletje je bilo najtežje, prometa je bilo manj, fiksni stroški visoki, nato pa se je le nekoliko sprostilo, dela je bilo dovolj.«

Branko Selak, predsednik upravnega odbora Marmor Hotavlje Holding, je na vrhu slovenskega gospodarstva povedal, da letošnji upad gradbene dejavnosti znaša kar štirideset odstotkov in da čas najhujše krize in odpuščanja šele prihaja. V kolikšni meri to velja za vaše podjetje?

»Naš padec prometa se bo, po sedanjih predvidevanjih, zaključil pri desetih odstotkih, glede na leto prej. S tem smo, glede na razmere, zadovoljni, odpuščanj ne načrtujemo, če se bo kriza poglobila, pa ne moremo odpisati nikakršnih ukrepov. V podjetju imamo srečo, da smo tehnološko izredno dobro podprti in znamo prodajati svoje znanje tudi v tujino. Tako smo lani podvojili prodajo v Evropski uniji, tudi letos naj bi jo povečali vsaj za 30 odstotkov. Vrhunska tehnologija in znanje nam omogočata, da se širimo naprej, seveda pa bo treba tudi letos veliko vlagati v trženje. Prepričan sem, da bo leto 2010 najtežje, saj že sedaj vemo, da novih projektov lani skoraj ni bilo, na vse, ki se bodo začeli letos izvajati, pa bomo morali mi, ki smo zadnji v verigi gradbenikov, čakati še nekoliko dlje.«

Kako kažejo naročila?

»Za zdaj obstaja nekaj potencialnih projektov, za katere pa se bomo morali še močno potruditi. Manjšo količino dela za naslednja dva meseca imamo, nekaj zaradi sezonske narave našega dela, ki ga je v času zime manj, nekaj pa seveda tudi zaradi krize. Kljub vsemu predvidevam, da bomo dosegli cilje.«

Na katerih področjih vidite možnosti za razvoj podjetja?

»Tudi letos bomo morali poiskati še dodatne, nove rezerve, z izobraževanjem pa še povečevati učinkovitost dela in se širiti na nove trge in nove kupce. Lani smo razvili sistem izdelave lahkih panelnih plošč za jahte, kjer je teža zelo pomembna, kar nas postavlja ob bok peščice evropskih podjetij, ki v celoti obvladujejo to tehnologijo. Prav z izkušnjami naših kamnoseških mojstrov, dodatnim znanjem in vrhunsko tehnologijo pa vidimo možnost za velik razmah v tujini. Zelo malo nas je v Evropi, ki znamo opraviti delo od začetka do konca na zahtevni ravni in v velikih količinah. Tuji trg je za nas tudi v času krize velika priložnost.«

Znani ste po opremljanju luksuznih jaht. Ali se učinki gospodarske krize poznajo tudi tu? Je veliko dela pri opremljanju luksuznih objektov?

»Proizvajalci jaht so v času visoke konjunkture pridobili številna naročila, ki jih bodo zaradi dolgotrajnosti gradnje opravljali vse do leta 2011. Na tem področju imamo veliko dela, pridobili smo tudi nove kupce, zato krize še ni čutiti. V letu 2010 je naš cilj širitev prodaje tudi na segment križark in prenove luksuznih jaht, saj ocenjujemo to kot tržno priložnost prihodnosti, ko bo manj novogradenj. Vzpostavljamo nove povezave, nove stike in upam, da nam bo uspelo pridobiti nove posle. Nikakor ne mečemo puške v koruzo, saj smo že do sedaj pokazali, da znamo najti nove trge.«

Kljub sodobni proizvodnji veliko pozornosti namenjate 'starim', ročnim načinom obdelave kamna. Zakaj?

»S pomočjo tehnologije, pa naj bo še tako vrhunska, lahko naredimo do 90 odstotkov izdelka. Lepoto pa kamnu daje roka mojstra, ki ima tudi svoje prednosti pri vrhunskih izdelkih. Brez kamnoseških veščin zahtevnih poslov ne bi niti pridobili. Tudi zato sodelujemo z osnovnimi šolami, predstavljamo poklic in novačimo nove kamnoseke. Pri nas ne gre le za običajno delo v proizvodnji, ponujamo celostno storitev in potrebujemo kamnoseške mojstre. Vse lahko naredimo, od inženiringa do montaže, vendar bi brez kamnoseka delo opravili zelo površno.«

Na katere projekte v tem letu ste še posebej ponosni? Je prijetno delati doma, v domačih krajih, saj ste letos opremili tudi Sokolski dom v Škofji Loki in vaško jedro v Gorenji vasi?

»V tujini smo nadaljevali delo na hramu sv. Sava (kupola), položili smo okoli dvajset tisoč kvadratnih metrov kamna v hotelu Kempinsky v Savudriji, v Sloveniji pa opremili poslovni objekt Rotonda, Narodni muzej Slovenije, stanovanjsko sosesko Dunajski kristali, ljubljansko Opero in balet pa tudi štiri luksuzne jahte … Veseli nas, da smo v oba domača projekta položili domači kamen, Hotaveljčana, ki smo ga s svojim znanjem oblikovali do vrhunskosti. S ponosom delamo za okolico, na oba projekta ali objekta pa so lahko ponosni tudi občani obeh občin.«