Božič pravoslavnih vernikov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

Ker se ravnajo po julijanskem koledarju, bodo praznovali božič v četrtek, 7. januarja.

Kranj – Večina pravoslavnih Cerkva ni sprejela gregorijanskega koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., ampak se je še naprej ravnala po julijanskem koledarju. Po njem so najpomembnejši prazniki 13 dni kasneje kot pa v gregorijanskem koledarju. Njihov letošnji božični praznik bo tako v četrtek, 7. januarja. V Sloveniji ga bo praznovalo okrog 46 tisoč vernikov Srbske pravoslavne cerkve in od 12 do 15 tisoč vernikov Makedonske pravoslavne skupnosti. Na večer pred božičem so v obeh cerkvah slovesna bogoslužja. Na Gorenjskem sta najbolj znani bogoslužji v Kranju: verniki Srbske pravoslavne cerkve se zberejo v cerkvi na Pungartu, verniki Makedonske pravoslavne skupnosti pa v bližnji roženvenski cerkvi.

Božič je za pravoslavne vernike velik praznik miru, premišljevanja, molitve, zbranosti in skromnosti. Uvod v božično praznovanje je post, ki se začne 28. decembra in traja do 6. januarja zvečer, ko je tako imenovani »badnji« večer. Po domovih postavijo hrastovo drevo ali »badnjak«, ki simbolizira trdnost vere. Del drevesa zvečer pokurijo v peči. Običajno po tleh posujejo slamo, ki spominja na dogodek v Betlehemu, kjer se je po pričevanju v jaslih na slami rodil Jezus. V slamo skrijejo sladkarije, za katerimi brskajo otroci. Na božični dan pa v družinah spečejo božični kruh, ki ga razdelijo med družinske člane in prijatelje, pokadijo s kadilom in se nato zberejo pri bogato obloženi mizi.