Žegnanje konj

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 26. december 2009 / 06:00

Štefanja gora (748 m) - Hrib, ki nudi dober trening za vzdrževanje kondicije. V teh zimskih dneh previdno in ne pozabite na male, štirizobe dereze, saj je pot pogosto lahko poledenela. Svetnik, ki varuje konje.

Štefanja gora je priljubljen hrib nad Adergasom, v varnem zavetju Krvavca in drugih velikanov Kamniških Alp. Nanjo vodijo številne poti iz vseh vasi, ki ležijo pod njenim vznožjem. Vzpon iz vasi Olševek nam je dobro poznan, danes pa se bomo nanjo povzpeli iz vasi Adergas.

Zapeljemo se do vasi Adergas, kjer na urejenem parkirišču pri cerkvi Marijinega oznanjenja lahko parkiramo. Po asfaltirani cesti krenemo po levi strani samostanskega obzidja do označene steze, ki se kmalu požene strmo navzgor. No, naj vam zaupam, da se lahko z avtomobilom zapeljete še malo višje do vodnega zajetja, kjer je manjše parkirišče. S tega zgornjega parkirišča se pot takoj strmo vzpne skozi gozd in na vrhu prve strmine se z desne strani pridruži stezica iz Adergasa. Pot se kmalu položi in tudi razširi, ter obrne proti severu. Občasno je vzpon videti, kot da hodiš po skoraj položni grapi, ki je pogosto lahko zelo blatna, še ena skromna stezica pa poteka po desnem robu grape in malenkost višje.

Kmalu se nam bo z leve strani pridružila steza iz Velesovega. Ta del poti, vse do naslednjega, pomembnega križišča, je bolj podoben sprehajalni poti kot pa vzponu. Sledi križišče, ki nam ponuja dve možnosti: levo gre pot na šterne, desno pa na klopce. Izbrali bomo levo varianto. Sprva je pot skoraj položna, kmalu pa postane strmejša. V tem delu tudi zavija bolj proti levi, proti zahodu. Ves čas se zložno vzpenjamo, ko pa se nam z leve strani pridruži nam dobro znana pot z Olševka, je strmina največja. Na vrhu strmine je šterna, kamnita kotanja, kjer je mislim da vedno voda. Pot tukaj zavije desno, med skale. Previdno po dežju, kajti v tem delu je pot zelo polzeča. Med skalami dospemo do kolovoza, in takoj spet zavijemo strmo desno. Nekaj strmih korakom, delček položne poti in ponovno vzpon skozi drevje, do travnika, kjer sledimo njegovemu desnemu robu in se poševno povzpnemo do cerkvice.

Vrh Štefanje gore je poraščen, zato razgleda na ljubljansko kotlino in Škofjeloško hribovje nimamo, a toliko lepše je ozadje cerkve; Kočna in Grintovec v vsem svojem ponosu, pa Kalška gora in Kalški greben, ter smučarsko središče Krvavec.

Od cerkve se spustimo nazaj do kolovoza in med vejami poiščemo prehod oz. bližnjico do turistične kmetije, ter se ustavimo v leseni brunarici na zaslužnem čaju. Od brunarice se po levi strani spustimo do asfaltirane ceste, jo prečimo in nadaljujemo spust po travniku. Ko dospemo do gozda, pa pozor. Gozd je v senci in kmalu se zelo strmo spusti. Na poti je ogromno korenin in kamenja, zato je spust precej nevaren oz. je potrebna zvrhana mera previdnosti, sicer lahko kaj hitro občutimo bolečino na zadnji plati. Pa to je še najmanj, kar se nam lahko zgodi. Razgledna pot nas kmalu pripelje do znamenitih klopc, kjer lahko užijemo sončne žarke, če le jih je kaj. Pot se strmo spušča po južnem pobočju Štefanje gore. Sledi križišče, kjer smo pri vzponu izbrali levo pot, vrnili smo se po desni strani. Klobasa je zašpiljena!

Nazaj do jeklenega konjička se spustimo po poti vzpona. Predlagam Vam, da si v Adergasu ogledamo še cerkev Marijinega oznanjenja, ki je nekdaj privabljala številne romarje. Glavni razlog pa je verjetno najstarejši kip Matere Božje na Slovenskem.

Sprašujete me, kdaj je najbolj primerno obiskati Štefanjo goro? Kadarkoli, pravzaprav, a ker se približuje 26. december, ko goduje sveti Štefan, vam predlagam, da jo obiščemo ta dan in si od blizu ogledamo, kako poteka blagoslavljanje konj, saj je sveti Štefan zavetnik konjev.

Nadmorska višina: 748 m

Višinska razlika: 324 m

Trajanje: 1 ura in 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica