Kriza je zahtevala spremembe

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. december 2009 / 06:00

V jeseniškem Acroniju so ti novoletni prazniki še posebej praznični, saj zaključujejo velike uspešne letošnje investicije. Prihodnje leto bodo iskali naročila tudi na trgih Amerike in Azije.

Jesenice - Izteka se krizno leto 2009, v katerem je gospodarska kriza močno vplivala tudi na poslovanje Acronija, ene največjih družb na Gorenjskem. K pogovoru smo povabili generalnega direktorja Slavka Kanalca.

Letos je tudi Acroni prizadel precejšen padec naročil. Se je to že popravilo?

»Letošnje leto smo kar zadeva naročil začeli dokaj slabo, saj so bila v prvem polletju glede na leto poprej praktično prepolovljena. V drugi polovici leta je bilo že opazno izboljšanje, čeprav smo še daleč od naročil, ki bi zapolnila naše kapacitete. Te so zasedene od 70- do 80-odstotno.

So pa razmere po posameznih programih različne. Pri nerjavnih pločevinah, ki so naš udarni program, smo letos dosegli naš cilj, da namreč na evropskih trgih dosežemo celo 30-odstotni delež, kar nas postavlja na drugo mesto, večjega upada tudi ni bilo pri elektro jeklih, kar je posel bolj regionalnega tipa in kjer ohranjamo svoje pozicije. Najslabše je pri konstrukcijskih jeklih, kjer naši večji kupci, kot so na primer proizvajalci dvigal, rudniške opreme, delajo z manj kot polovičnimi zmogljivostmi. Naj še dodam, da je pri nerjavnih jeklih potrošnja v Evropi močno padla, zato bo ohraniti doseženo v tem programu v prihodnje velik izziv. Položaj nas sili v širitve na nove trge – ameriške in azijske trge, ki pa so dolarski trgi, tu pa je problem konkurenčnosti že zaradi samega tečaja dolarja.«

Občuten padec naročil vas je prisilil k ukrepanju, zmanjševanju stroškov. Za zmanjšanje stroškov delovne sile ste med prvimi uvedli skrajšan delovni čas, napovedali ste tudi čakanje na delo. Kako je bilo s tem?

»Res smo že s samim začetkom leta med prvimi v državi skrajšali delovni čas na 36 ur, kasneje še na 32 ur, saj smo dogovor o tem z delavci dosegli že konec lanskega leta. Resnično smo tudi v avgustu načrtovali čakanje na delo, vendar so se razmere pri naročilih toliko izboljšale, da tega nismo uresničili, skrajšani delovni čas pa smo septembra ukinili tudi v režiji. Vendar vse to še zdaleč niso bili vsi ukrepi. Lotili smo se temeljite optimizacije porabe surovin, energije, delovnega časa, storitev, pri čemer smo veliko servisnih storitev, ki smo jih naročevali zunaj, delali sami. Kriza je torej pokazatelj, da je treba marsikaj spremeniti. Ocenjujemo, da smo izpolnili načrt o tem, da bomo z ukrepi prihranili osem milijonov evrov.«

Z začetkom krize so se pocenile tudi surovine in energija. Koliko je to vplivalo na vaše poslovanje?

»Kar zadeva energijo, imamo dolgoročne pogodbe in zato večjih sprememb cen ni bilo, pri plinu, ki je sledil velikim spremembam cen nafte, pa ugotavljamo, da je letošnje povprečje cen približno enako lanskemu. Pri energiji torej ni bilo prihrankov, saj je treba upoštevati, da je bila specifična poraba energije ob manjši proizvodnji celo višja.

Kar zadeva surovine, so bile cene lansko jesen nenormalno visoke, nato pa so v prvi polovici leta nenormalno padle. V drugem polletju letos so se zopet dvignile ne normalno sprejemljivo raven. Treba je opozoriti, da se v naši panogi cenam surovin in energije zelo sproti prilagajajo naše cene, kar zelo vpliva na naročila. Nestabilne razmere so vplivale na to, da naročila niso več kvartalna ali celo polletna kot pred krizo, pač pa se o naročenih količinah in cenah pogovarjamo mesečno. Vsi smo postali bolj previdni.

Ocenim lahko, da so se naše cene, če smo hoteli ohraniti količine, zmanjšale bolj kot cene surovin in energije, saj je v svetu prišlo do velikega padca povpraševanja. Prodaja jekla je v svetu padla z 1,4 na eno milijardo ton, rast je le še na Kitajskem.«

Kot velik problem se v našem gospodarstvu omenja nelikvidnost. Imate tudi vi s tem težave?

»K sreči za zdaj ne. Smo reden plačnik, ki poravnava vse svoje obveznosti, opažamo pa, da pri izterjavi obveznosti naših kupcev to postaja problem. Tudi limiti zavarovanj plačil se znižujejo.«

Pri nas je veliko polemik o učinkovitosti vladnih protikriznih ukrepov. Kako jih vidite vi?

»Najlažje je kričati, kako slabi so ukrepi. Vsak mora najprej sam ukreniti, kar je mogoče, in seveda izkoristiti, kar mu ponujajo vladni ukrepi. Možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa smo dobro izkoristili. Sicer pa je treba upoštevati možnosti, ki ji ima vlada. Naš državni proračun je veliko manjši od proračunov mnogih velikih podjetij v tujini. Čarobnih paličic pač ni.«

Kljub krizi pa je bilo leto 2009 za Acroni leto precejšnjih investicij, saj ste zanje namenili kar 92 milijonov evrov. Največje vlaganje je bila naprava za kontinuirano vplivanje. Ali daje pričakovane rezultate?

»Izkušnje so zelo pozitivne. Omogoča nam proizvodnjo novih izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Pričakovani rezultati bodo, ko bomo zagnali vse štiri velike investicije, saj je bil kontiliv le ena od njih. Prav sedaj vroče testiramo nov stroj za brušenje slabov, ki bo omogočal velike energetske prihranke, v pogon pripravljamo vroč ravnalnik plošč, nove škarje, avtomatsko linijo za zlaganje in sortiranje plošč ter škarje za obrez, s katerimi nadomeščamo osemdeset let stare škarje. Za nas so ti praznični dnevi zaradi vseh teh pridobitev resnično praznični.«

Glede ekoloških investicij ste že pred časom dejali, da ste rešili vse razen ureditve brežine Save, kar pa je odvisno od rekonstrukcije HE Moste. Kdaj to načrtujete in kdaj pričakujete, da boste dobili okoljevarstveno dovoljenje po evropskih standardih IPPC?

»V prihodnjem letu pričakujemo, da bomo ob izpraznitvi bazena HE Moste lahko uredili brežino Save. Za okoljevarstveno dovoljenje smo oddali vso potrebno dokumentacijo in izvajamo vse predpisane meritve. Okoljevarstveno dovoljenje pričakujemo ob začetku prihodnjega leta.«

Kako pričakujete, da boste zaključili poslovno leto?

»Za zdaj ne morem komentirati, kakšen bo letošnji poslovni rezultat. Nedvomno je bilo to za našo panogo izjemno težko leto, zato naš rezultat nikakor ne bo pozitiven. Zelo smo zadovoljni, da nam je uspelo izpeljati tako velike investicije, ki se nam bodo v prihodnosti obrestovale.«

Kakšna so vaša pričakovanja za leto 2010?

»Po napovedih analitikov naj bi bilo leto 2010 leto blage rasti. Velik presežek kapacitet v panogi pomeni nadaljnje pritiske na cene. Zastavili smo si optimističen načrt, ki ga bo težko uresničiti. Verjamemo v ljudi in novo opremo, ki jo imamo. Čeprav veljamo v Sloveniji za veliko podjetje, smo v panogi majhni, kar pa je v smislu gibljivosti, prilagodljivosti kupcem lahko tudi naša prednost.«

Boste v letu 2010 tudi investirali?

»Pogovori tečejo o novem valjarniškem ogrodju (sedanje je staro 45 let) za valjanje plošč, kar bi bila investicija okoli 40 milijonov evrov. To bo večletna investicija in želimo si, da bi prihodnje leto podpisali pogodbo. V prihodnjem letu bodo torej predvsem manjše posodobitve po nekaj milijonov evrov, odvisno od razmer in odločitev lastnikov.«