Amerikan`c med slovenskimi risi

Gašper Kopitar je mlajši sin nekoč hokejista in trenerja Matjaža Kopitarja ter brat enega najboljših hokejistov lige NHL in reprezentanta Anžeta Kopitarja, zato ni čudno, da se razvija v odličnega hokejista, ki te dni prvič nastopa tudi za slovensko mladinsko reprezentanco.

Za Gašperja Kopitarja bi prav lahko zapisala, da mu je bila hokejska palica položena v zibelko. Ko se je rodil, je bil oče Matjaž še aktiven igralec in reprezentant, brat Anže pa se je že učil prvih hokejskih skrivnosti. Tako si nikoli ni postavljal vprašanj, kaj je njegov prvi šport, in ko je Anže odhajal v Los Angeles, da zaigra v najmočnejših hokejski ligi na svetu, so domači, ki so se z njim odpravljali v Ameriko, vedeli povedati, da je bil nad tem najbolj navdušen prav najstnik Gašper. Kajti tudi on je želel spoznati deželo, v kateri se zbirajo in igrajo najboljši hokejisti sveta. V zadnjih treh letih pa je tudi Gašper zrasel, prek luže dobil veliko življenjskih in hokejskih izkušenj in se pred kratkim za nekaj dni vrnil na Gorenjsko, kjer se je na povabilo selektorja Danyja Galinasa in trenerja Gorazda Drinovca pridružil naši reprezentanci do dvajset let.

»Letos avgusta sem zapustil družino v Los Angelesu in se preselil Portland, kjer igram WHL ligo, kar je najmočnejša mladinska hokejska liga v Ameriki. Vendar svojih domačih ne pogrešam preveč, saj so mi pri klubu poiskali družino, pri kateri živim. Zelo mi pomagajo, prav tako pa mi je v veliko pomoč soigralec iz kluba, s katerim sva sostanovalca,« pravi Gašper, ki časa za domotožje res nima veliko, saj ima dolg in naporen delovnik. »Že zjutraj po zajtrku grem v hokejsko garderobo, katere del je spremenjen v nekakšno učilnico, k nam pa prihajajo tudi učitelji, da nam pomagajo. Tam imamo pouk od devete do enajste ure, šolo pa delam prek interneta iz Los Angelesa. To je sicer nekakšna splošna gimnazija, vendar pa imam na urniku le tri predmete, tako da ni pretirano težko. Tudi mi ne vzame preveč časa in lahko se osredotočim predvsem na hokej. Po pouku se ob 11. uri preoblečemo in odidemo na suhi trening. Kondicijskemu treningu sledi kosilo, nato pa se začne trening na ledu. Domov nato pridem okoli petih,« o svojem običajnem dnevu pravi Gašper, ki pa ga, skupaj z ekipo Portland Winterhawksa, v vsej sezoni čaka ogromno tekem, na katerih dobiva dragocene izkušnje. »V vsej sezoni imamo na sporedu kar 72 tekem, kar pomeni, da imamo včasih kar tri tekme zaporedoma v treh dneh, ali štiri tekme v šestih dneh. To je pogosto zelo naporno, saj na vse tekme potujemo z avtobusom, razdalje med kraji pa so velike, saj se večkrat na tekmo vozimo po osem, devet ur,« svoje novo življenje, ki se ga je že dobro privadil, opisuje Gašper.

»Lahko rečem, da sem se nekako »zlil« z novim okoljem, domači me kličejo kar Amerikan'c. Očitno so hitro opazili, da sem se hitreje in bolje navadil na Ameriko in na vse pač, kar me je čakalo, kot ostali člani družine. Morda zato, ker sem mlajši, ker sem hitro dobil prijatelje,« pravi Gašper, ki pa se vseeno vsako leto rad vrača domov, kjer ima sorodnike pa tudi prijatelje iz osnovnošolskih let. »Sorodnike res malo pogrešam, vendar pa se praktično vsak dan drug drugemu odlašamo prek interneta. Vsaj enkrat na leto nas obiščejo v Los Angelesu, mi poleti pridemo domov na Gorenjsko. Seveda pa vedno rad pridem domov, tukaj imam še vedno prijatelje,« dodaja Gašper, ki si želi uspešne kariere, te dni pa na svetovnem prvenstvu prvič igra za slovensko mladinsko reprezentanco. S sedemnajstim leti (dopolnil jih je avgusta) je tudi najmlajši član našega mladinskega moštva, le vratar Luka Gračnar je še dobro leto dni mlajši od njega.

»V Ameriki in Kanadi zelo cenijo, če igraš za svojo reprezentanco, in moji trenerji so bili, ko so izvedeli, da sem dobil povabilo v slovensko mladinsko reprezentanco, zelo veseli. Tako nisem imel nobenih težav in z očetom sva najprej prišla na priprave na Bled, sedaj pa igram na prvenstvu v Franciji. Zelo sem presenečen, ker je naša reprezentanca res dobra,« tudi pravi zgovorni Gašper, ki mu hokejski strokovnjaki napovedujejo lepo bodočnost.