Nočem napisati spisa!

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / sreda, 16. december 2009 / 06:00

Nekateri starši pišejo spise namesto otrok ... Do katere mere bi želeli še olajšati naloge otrokom? Dajmo jim raje vsaj malo veselja do besed in govornega sporazumevanja.

Pri šolarjih pogosto zasledimo odpor do pisanja spisov in obnavljanja snovi. To je razumljivo, kadar otroci manj berejo zaradi specifičnih učnih težav. Malo manj pa je to razumljivo pri učencih, ki teh težav nimajo. Tako iščejo rešitve vseh vrst, samo da bi se izognili pisanju spisov ali obnovi besedil. Spletne strani, kjer se nahajajo forumi za mlade in za starše, so kot nalašč za spodbujanje lenobe. Vedno se najde dobra duša, ki bo pripela dokument z napisano obnovo za določeno knjigo. Nekateri starši pišejo spise namesto otrok … Do katere mere bi želeli še olajšati naloge otrokom? Dajmo jim raje vsaj malo veselja do besed in govornega sporazumevanja. Tudi spletne strani so nam pri tem v veliko pomoč. Vendar ne za rešitve, marveč za vajo. Ena izmed najbolj uporabnih strani, kjer najdemo veliko vaj za slovenski jezik, je »učiteljska.net«. Poiščite naloge, ki spodbujajo besedni zaklad, iskanje protipomenk, uporabo velike začetnice, pisanje ločil in podobno. Veliko nalog je spletnih, kar je otrokom bolj všeč, kot pisanje na papir. Če želimo spodbujati besedni zaklad, se z otrokom čim več pogovarjajmo. Opisujmo dogodke, ki so se nam zgodili, uporabljajmo pridevnike, pretiravajmo z opisovanjem, živahno pripovedujmo, kako je bilo nekaj videti, slišati, za otipati …

 Če ima otrok težave pri pisanju, naj nam pripoveduje besedilo, mi pa napišimo in naj kasneje sam prepiše. Pri pisanju spisov naj se otroci osredotočijo na dogodke, ki so se zgodili po vrsti (za vajo jih lahko številčno označijo). Pogovarjajmo se z njimi, npr. če bi imel spis naslov »moja dežela«, »jutro v mestu«, »če bi bil očka«, o čem bi pisali. Vendarle se ne pogovarjajmo »po šolsko«, marveč tako, kot se sicer pogovarjamo, da spodbujamo otrokovo domišljijo. Kadar pisanje spisov otroku res ne gre, mu pomagajmo najti nekaj iztočnic ali besed, ki so vezane na naslov. Otrok naj izdela miselni vzorec. Ta je še posebno priporočljiv pri obnovi knjig, domačega branja, bralne značke ipd. Predstavimo pisanje spisa kot gradnjo hiše. Narišimo hišo – temelje, stene, okna, streho, dimnik … Najprej sezidaš temelje in na njih gradiš. Temelji vsebujejo stavke, iz katerih razberemo, o čem bo tekla beseda v nadaljevanju. V njih je nekaj, kar je vezano na naslov. Dodajaš stene – stavke, ki nadaljujejo razmišljanje o osnovni misli. Okna so zelo različna - pomenijo barvito opisovanje ali trdna stališča o neki stvari, so lahko zabavna, odprta ali zaprta (puščajo bralca, da tudi sam razmišlja o vsem). Streha je kot zaključek gradnje, povzame sklepno misel o vsem. Dimnik je pika na i, kaže pa osebno noto pišočega, nekaj, kar je samo naše. Otrok naj se nauči pisati kratke, srednje dolge in dolge stavke. Pri dolgih stavkih mu pokažimo, kako se lahko bistvo sporočila izgubi. Tako kot bi bila stena hiše pobarvana z eno samo dolgo potezo čopiča. Prvi obrisi so še vidni, potem pa vedno manj …

Ni treba, da vzgajamo pisatelje, koristno pa je, da vzgajamo pismene ljudi …