Park za naravo in ljudi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 15. december 2009 / 06:00

Vlada je prejšnji teden sprejela predlog zakona o Triglavskem narodnem parku in ga vložila v parlamentarni postopek. Besedilo predlaganega zakona končno upošteva tudi lokalno prebivalstvo, menijo v Bohinju.

Kranj - Triglavski narodni park, edini v Sloveniji in eden najstarejših v Evropi, varuje še zakon iz leta 1981. Zastarel in neusklajen z domačo in evropsko zakonodajo pa je potreben sprememb, kar so dosedanje vlade že nekajkrat poskusile, a neuspešno. Prejšnji teden pa je vlada sprejela predlog zakona o TNP in ga vložila v parlamentarni postopek. Besedilo zakona, ki skuša doseči celovitost ozemlja in upravljanja parka, sodelovanje pri upravljanju parka, doseganje sinergijskih učinkov pri financiranju in vključevanje javnosti v upravljanje parka, bo državni zbor najprej dal v dvomesečno javno razpravo. Predlagatelj pričakuje živahno razpravo, že sedaj pa je jasno, da ga ne podpirajo nevladne okoljske organizacije. Predlagani zakon sicer temelji na podlagah iz predloga, nastalega v prejšnjem mandatu, ki pa se je iztekel, preden je zakon doživel epilog. Besedilo po besedah ministra za okolje in prostor Karla Erjavca predstavlja kompromis med strokovnimi in naravovarstvenimi izhodišči ter upošteva potrebe razvoja, zlasti lokalne skupnosti. Pri tem gre za zelo občutljivo problematiko, pri kateri je treba najti pravo ravnotežje med varstvom narave in možnostmi trajnostnega razvoja. Bo v tretjem poskusu zakon o TNP slednjič tak, da bo primeren tako za naravo kot tudi za ljudi, ki v njem živijo? Zakon o TNP med drugim predvideva tudi selitev sedeža TNP na območje parka.

Njegov sedež je sedaj na Bledu, zunaj območja parka, želja lokalnih skupnosti, zlasti občine Bohinj, pa je sedež na območju parka. Minister Karl Erjavec je ob predstavitvi zakonskega besedila še izrazil upanje, da bo zakon sprejet prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Alpski konvenciji.

Kako se na predlog zakona odzivajo v občini Bohinj, ki je v največji meri zajeta v območje Triglavskega narodnega parka? Župan Franc Kramar pravi: »Bohinj nujno potrebuje zakon o TNP, ki bo poleg tega, da bo varoval naravo, tudi razvojno naravnan in sprejemljiv za lokalno prebivalstvo. Zakon iz leta 1981 je za nas, domačine, nesprejemljiv, omejuje nas in onemogoča razvoj ter nas potiska v rezervat kot Indijance v Ameriki. Po trinajstih letih agonije sedaj upam, da bomo dobili zakon, ki bo bolj upošteval lokalno prebivalstvo. Menim, da je predlagano besedilo končno sprejemljivo, in pričakujem, da bo takšno tudi obveljalo v zakonu. Če ne bo tako, bomo Bohinjci sprožili ustavni spor. Menim, da je minister Erjavec upošteval potrebe ljudi, ki tu živijo, ki želijo imeti od zakona koristi: kmetom naj bo omogočeno normalno kmetovanje, turizmu pa razvoj, saj teh možnosti doslej ni bilo. Vogel se denimo ne more razvijati brez umetnega zasneževanja. Zakon predvideva tudi finančne stimulacije. Prav je, da država tudi v tem pogledu poskrbi za TNP, saj je to slednjič nacionalni park. Veseli me, da je predlagano besedilo zakona najboljše doslej in da upošteva Bohinjce, ki želijo živeti v parku in s parkom ter od njega imeti tudi koristi. Pozdravljam pa tudi predlog, da se v Bohinj, v največjo občino znotraj parka (predvidoma v Staro Fužino), seli tudi sedež TNP.«

Kako pa predlagano besedilo zakona o TNP komentira direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Martin Šolar? »Triglavski narodni park potrebuje sodobnejši zakon in po dinamični pripravi je besedilo pred nami. Naš javni zavod je dolžan izvajati tisto, kar nam zakonodajalec naloži, in ob tem lahko rečemo, da je predlagano besedilo sprejemljiv kompromis, ki se ga bo dalo izvajati. V času javne obravnave zakonskega predloga in parlamentarnega postopa pa se lahko zgodi marsikaj. Če poslušate naravovarstvene organizacije, je zakon premalo strog, če pa ljudi, ki na tem območju živijo, pa preveč. V zakonu je treba najti kompromis med varovanjem narave in med razvojem. Kar zadeva naš zavod, pa bomo pripravili temeljito analizo tega dokumenta in dali svoje predloge s strokovnih izhodišč in z vidika izkušenj pri upravljanju. Predlagani zakon o TNP pa našemu zavodu prinaša več nalog in pristojnosti, zato bomo potrebovali več denarja in kadra, da ga bomo lahko izvajali,« pravi Šolar.