Škrabovih tisoč sto viskijev

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / petek, 11. december 2009 / 06:00

Legenda pravi, da je viski pijača angelov. Slovenci najpogosteje pijemo škotskega, irskega in ameriškega.

Kakšen človek se loti zbiranja viskija tako resno, da s steklenicami do vrha napolni natančno urejene police v domači kleti in pride vse do osupljive številke 1100, je logično vprašanje, ki si ga človek zastavi, ko sliši za nekoga, ki ima v kleti drugo ob drugi postavljenih neverjetnih tisoč sto različnih steklenic opojne pijače, ki smo jo nekoč s pridihom dekadentnosti kupovali le v brezcarinskih trgovinah. Bahav? Novi povzpetnež?

Nič od tega. Z izjemno natančnostjo urejena viskiteka Antona Škraba iz Radovljice je vse prej kot bahava, čeprav naravnost osupljiva. Prav tako ni nič bahavega na njenem lastniku, ki se nerad izpostavlja, čeprav je njegova zbirka viskijev zares izjemna in jo pravzaprav z veseljem pokaže tistim, ki se iskreno zanimajo zanjo.

Začelo se je z viskijem za darilo

Skromno pravi, da se je z zbiranjem viskija že leta 1961 začel ukvarjati zato – ker se ga je v domači kleti že nekaj nabralo. »Saj veste, tudi pred desetletji je bila steklenica viskija ali dobrega vina običajno darilo. Tako se je začelo: najprej sem sortiral arhivska vina, nato pa od žganih pijač ločil viskije. Ko se je med prijatelji in znanci razvedelo, kakšna zbirka nastaja v moji kleti, je marsikateri prijatelj za darilo prinesel prav viski.«

Zdaj so na policah druga ob drugi razvrščene steklenice od vsepovsod, od povsem običajnih do zares redkih, spominskih, ki so jih polnili ob določenih priložnostih. Tako je na eni od polic viski, ki je bil polnjen ob 100-letnici kanadske federacije, na drugi viski, ki so ga posvetili svetovnemu in evropskemu nogometnemu prvenstvu, ter še nekateri posebneži. Zbirko bogatijo tudi viskiji določene znamke, pri katerih so posamezne destilarne v desetletjih pridelave menjale oblike steklenic in etiket. »Chivas Regal in Chivas Brothers starejšega letnika sta bila viskija, ki ju je najraje pil Tito,« se gospod Škrab sprehodi med policami in doda: »Še vedno je mogoče kupiti 30 let stari Ballantines …« Še nekaj let nazaj je imel samo pet različnih steklenic viskijev, na katerih je bila označena starost, vrsta in datum destilacije. V zadnjem času pa police polni prav s steklenicami, na katerih piše tako to, kdaj je bil viski destiliran, kot to, kdaj je bil polnjen.

Ko se je resno začel ukvarjati z zbiranjem, je viski k hiši prinašala vsa družina; posebej z veseljem je zbirko dopolnjeval sin Boštjan. Kupovali so ga tudi na potovanjih … »Na primer takrat, ko smo se na križarjenju po Sredozemlju leta 1972 ustavili v Gibraltarju in so me na carini ob vrnitvi domov, otovorjeno s sedmimi steklenicami alkohola, prav čudno gledali. Se spomniš?« z nasmehom doda zbiralčeva soproga.

Najpomembnejše žganje, kar jih človek pozna

V letih, kar zbira viskije, je Anton Škrab postal pravi poznavalec, ki obiskovalcem, kadar potrkajo na njegova vrata, prijazno razloži, da se pri nas in v svetu pretežno pije škotski, ameriški in irski viski. »Viski je tako raznolika pijača, da ga imamo zlahka za najpomembnejše žganje, kar jih človek pozna. Več kot 45 milijonov steklenic na leto prodajo samo v brezcarinskih prodajalnah. Pridelujejo ga iz ene ali več vrst žita - po slovensko jima pravimo enosladni (malt) in mešani (blended). Slednji velja za bolj pitnega. Irci ga destilirajo trikrat, Škoti dvakrat. Nekateri ga pijejo z ledom, a pravi ljubitelji morda le z nekaj vode. V Evropi velja za najbolj pitnega »črni« Johny Walker,« kot iz rokava stresa podatke in doda, da je izdelovanje viskija prav gotovo bolj umetnost kot znanje. »Po viskijih najbolj poznamo Škote, čeprav so ga k njim prinesli Irci. Škoti pa so poznani po tem, da so ga uporabljali za zdravilo - v starih časih se ga je tam dobilo celo na recept! In ni čudno, da eden od pregovorov pravi, da kozarček viskija naredi novega človeka, zato si zaželi še enega …«

Izdelovati ga je hotel celo Hitler

Anton Škrab pravi, da je viski romantična pijača, ovita v tančico skrivnosti in raznih zgodb, o čemer govori tudi legenda, da naj bi bila desetina viskija, ki med zorenjem izhlapi iz hrastovih sodov, darilo angelom, ki bedijo nad njim. Zanimivo se mu zdi, da ga v zadnjem času pridelujejo tudi v državah, ki tradicionalno niso bile znane po tem. Med njimi so tudi sosednja Avstrija pa Španija, Kitajska, Turčija in Tajska. Med obema svetovnima vojnama so se izdelovanja lotili celo v Hitlerjevi Nemčiji, a jim podvig ni uspel.