Četrtkov zbor
Zadnja, dvanajsta etapa letošnje dirke s koledarjem se je začela s plani za prihodnje leto. Ne vem, ali je to zaradi naše pridnosti ali forme ali obojega skupaj?
Nekaj dogodkov se bo še zgodilo v kratkem, zato berite dalje, ker boste drugače zamudili nekaj, kar ponuja samo Gorenjski glas. V četrtek imamo zbor tekaške in kolesarske ekipe. Zgodil se bo ob 19. uri zvečer v avli našega Glasa. Kratek uvod z razlago, kaj smo in česa nismo počeli letos, bo imel predsednik našega športnega društva Janez Ferlic, ki bo besedo s pozdravom predal materi direktorici Mariji Volčjak, ki bo besedno žogico podala meni, ki bom izjecljal nekaj krotkih na zdravje vseh in potem hitro predal mikrofon Gregu Flajniku, ki bo napovedal harmonikarja in še Tino Ahačič, ki nam bo predavala o tem, kako dobro je biti raztegnjen ... da se lažje preživi od plače do plače ... pardon, da bi pravilno vadili v tekaških copatah ali pač na kolesu. Torej, vabimo, da se udeležite prednovoletnega predavanja in z nami poizkusite pojesti vse Mercatorjeve kanapejčke in spijete nekaj soka.
Statično kolesarjenje v rekreacijskem centru Vogu poteka dvakrat tedensko, nemoteno in z veliko zagnanostjo, vendar smo prišli so še ene ideje, ki bi jo radi udejanjili skupaj z vami, ki tole berete. Vsako soboto ob pol devetih zjutraj bi se dobili pred gostiščem Dežman na Kokrici, se zaradi varčevalnih ukrepov razdelili po avtomobilih in se napotili v Gozd nad Seničnim oz. pod Kriško goro. Tam bi avtomobile parkirali in se napotili proti Tonki na vrh Kriške. Vrnili bi se potem, ko bi zamenjali prešvicana oblačila in spili nekaj toplega in ne nujno česa, kar ugrizne oz. zapeče. To bi se dogajalo vsako soboto, ne glede na vreme. Glejte, danes (petek) smo se povzpeli gor močnemu dežju navkljub. Brez dežnikov seveda. S sabo imejte nahrbtnike, v katerih so samo suha oblačila in kak gel za moč, palice, ki so še kako dobrodošle zdaj, ko je zgoraj že sneg, in dereze, ki si jih bomo nataknili, če bo nujno.
Obisk ni nujen, je pa dobrodošel za vsakogar, ki rad hodi in ima ob sobotah dopoldne nekaj časa zase ...
Ko sem že omenil statično kolesarjenje, moram podati kratko poročilo o tem, koliko in kako kakovostne kilometre smo prekolesarili do današnjega datuma. Prekolesarili smo nič kilometrov, vendar zelo kakovostnih. To je potrdila tudi sodelavka Alenka, ki je letos brucka na statiki, a se je že po nekaj obiskih vozila s samim Tadejem Valjavcem. Več o tem si lahko preberete na zadnji strani prejšnjega, petkovega Glasa. Dejala je, da je sicer imela nekaj težav pri sledenju človeškemu gamsu v Tadejevi obliki, a je zaradi dobre kolesarske kondicije, ki jo je popivnala z naše statike, obdržala stik s pelotonom vse do cilja. Verjamemo ji, in ker se redno udeležuje vadbe, verjamemo, da bo spomladi isti gams v človeški podobi imel po enakem treningu z Alenko precej bolj spočiti roki "potiskalki". Ne razumite me napak. Statično kolesarjenje z nami v Besnici še ne pomeni, da boste kos Tadeju Valjavcu, pomeni pa, da boste kos samemu sebi in svojemu kolesu. Med vrsticami to pomeni, da bo pomlad precej hitrejša, kot ste je vajeni, in predvsem manj boleča na vseh stikih s kolesom, še najbolj pa na sedežnem delu oziroma vašem zadku, da o hrbtu ne govorimo.