Knjiga dviguje krila

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 7. december 2009 / 06:00

»Vstopil je v sobo Britney Jean. Soba je bila po želji zadnje stranke osvetljena rdeče. Britney Jean je sedela pred ogledalom in ponavljala z vzdihi: 'Govori mi grdo! O jah, govori mi grše! Jah, najgrše!' / 'Zapri gobec!' Zacharyja ni niti malo zanimalo. Soba je smrdela po znoju, odprl je okno in se z druge strani zagledal v golo Britney Jean. Na levi strani ji je manjkal šop las. / 'Prekleti prasec! Populil mu bom kocine na jajcih!' je zarobantil Zachary. / 'O ja, populi me vso, prasec!' / Skoraj bi jo udaril, toda ko je zagledal njene s spermo zlepljene trepalnice, ki so ji zapirale desno oko, je spustil roko. Prascu bo izstavil visok ček, Britney Jean pa bo namestil novo lasuljo. Ukazal ji je, naj mu sledi. Odpeljal jo je v razkužilnico, upal je, da bodo dezinfekcijska sredstva osvobodila njeno oko.«

Ne, gornji odstavek ni poročilo iz kakega bordela z androidnimi prostitut(kam)i, je odlomek iz zgodbe Androidel; napisala jo je mlada pisateljica Vesna Lemaić (1981), ki je za svojo knjigo (Popularne zgodbe, 2008) dobila nagrado 25. slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec. Na sejmu so bile podeljene še druge nagrade, Milošu Mikelnu Schwentnerjeva za življenjsko delo. Knjiga Alpe, kot jih vidijo ptice (njen medijski sponzor je tudi Gorenjski glas in smo je v tem feljtonu že spoznali) je dobila Krilatega leva za najboljšo tiskarsko tehnično izvedbo knjige (v mariborski tiskarni MA-TISK). »V knjigi prevladujejo zahtevne sestavljene celostranske barvne reprodukcije, ki so barvno ubrane in zelo enakomerno natisnjene. Odlikuje jo tudi dober kontrastni in barvni obseg ter izjemna čistost tiskovnih in prostih površin. Strokovno gradivo dopolnjuje primerna čitljivost besedila ter strokovna knjigoveška dodelava.« Malo je manjkalo, da bi posebno priznanje za oblikovanje dobila Ivana Kadivec, za oblikovanje »gorenjske« knjige Mire Delavec (gostje 80. Glasove preje) o Josipini Turnograjski (Moč vesti, 2009). »Celostno si knjiga zaradi odlično oblikovane notranjosti zasluži veliko pozornosti, saj dejavno, celovito in sodobno pristopa k predstavitvi arhivskega gradiva z estetiko 19. stoletja, a ji zaradi podpovprečne naslovnice žirija nagrade ni podelila. Problematično deluje tudi jezikovno-slogovna oblikovanost knjige, ni namreč prepričljivo domišljeno, koga delo nagovarja.« Res škoda.

Samo Rugelj (ja, sin znamenitega doktorja), založnik in urednik simpatične knjižne revije Bukla, je ob sejmu zapisal, da je denar, vložen v knjige, najbolj učinkoviti način porabe državnih kulturnih subvencij. »Letos sem kar precej brskal po podatkih o učinkovitosti različnih kulturnih panog na Slovenskem v povezavi z njihovo državno podporo. Naj sem obračal tako ali drugače, je knjiga vedno zasedla prvo mesto. Z denarjem, ki zadošča za delovanje enega od državno financiranih gledališč, se na področju knjige na nacionalni in mednarodni ravni financira nepreštevno veliko aktivnosti, podpor, štipendij, projektov in prireditev, da o sami podpori pri letni produkciji kakih 350 subvencioniranih knjižnih naslovov niti ne govorimo. Sredstva za film in knjige so v približno isti kategoriji, a slovenskega filma ob skromni in večinoma precej hermetični produkciji, razen enkrat na leto, ob festivalu slovenskega filma, niti ne čutim kot aktivni in stalni sestavni del domačega kulturnega horizonta in ponudbe … Za vsakih nekaj tisoč evrov knjižne podpore iz javnih sredstev dobimo konkreten rezultat, največkrat kakovostno in produkcijsko solidno knjigo, ki je morala skozi številne faze, da je prišla od ideje do končnega izdelka, medtem ko je treba za včasih celo manj opazne rezultate v drugih kulturnih vejah knjižnim zneskom ponavadi dodati eno ničlo ali dve … Če za primerjavo vzamem podatek, ki mi ga je pred kratkim zaupal direktor neke kulturne ustanove, da menda v naših gledališčih in operi obstajajo igralci, ki ob izvrstni letni bruto plači več kot 40 tisoč evrov v zadnjih letih niso niti enkrat stopili na oder, potem je področje knjige (kljub včasih upravičenim kritikam) pri nas urejeno prav zgledno in učinkovito.« (Književni listi Dela, 25. novembra 2009)

Ste bili na knjižnem sejmu? Ste kaj kupili? Če ne, pojdite prihodnjič. »Se splača.« Ne le zaradi številnih razstavljenih knjig, ki jih je možno kupiti, ampak tudi zaradi mnoštva spremnih prireditev v veliki trinadstropni knjigarni, odprti pet dni. Res, sejem bil je živ, izjemna priložnost za knjige in knjigoljube, da si vedno znova izpovejo svojo veliko ljubezen.