Ne dovolijo mu gradnje pasjega hotela

Andrej Cafuta je prek združenja civilnih iniciativ iz Škofje Loke opozoril na svoj problem, ki ni rešen že enajst let. Občina mu ne da graditi pasjega hotela.

Škofja Loka - Potem ko je izgubil službo, se je Andrej Cafuta želel samozaposliti, priložnost pa je videl v pasjem hotelu, kjer bi poleg njega dobila delo tudi njegova hči in prijatelj invalid. Že leta 1998 je zaprosil za lokacijsko informacijo za zemljišče na Trati, kjer pa bo mnenju občine ni mogel graditi, ker naj bi šlo za zeleni pas. Temu Cafuta oporeka, češ da je tam sedaj industrijska cona. Zemljišče je zamenjal za drugo v Lipici in leta 2006 znova zaprosil za lokacijsko informacijo, ki je spet negativna, ker naj bi šlo na parceli njegove žene (s katero Cafuta razpolaga po njenem pooblastilu) deloma za kmetijsko zemljišče, deloma za varovani gozd. Ker občina na bližnjem zemljišču širi pokopališče, je Cafuta prepričan, da ima občina dvojna merila in da svoje želje po gradnji pasjega zavetišča sam ne more uresničiti, ker pač ni na strani župana in njegovih privržencev. V letih, odkar se neuspešno poteguje za pravico, da bi, kot sam pravi, živel od dela svojih rok, je večkrat zaprosil tudi za brezplačno pravno pomoč, ko pa jo je v petem poskusu dobil, mu pravnik ni dal nobenega upanja, da bi bila njegova želja uresničljiva. Pravi, da se je obrnil tudi na državne vrhove, od koder tudi ni nobenega odziva. »Nimam sodne zaščite, nimam zavarovanja, z ženo živiva od 460 evrov njene pokojnine … Od države in vlade sedaj zahtevam, da mi omogoči ponovno vzpostavitev državljanskih pravic, ki jih sedaj nimam, in z ministrstvom za okolje razreši nastal položaj,« pravi Cafuta. Da mu občina neupravičeno odklanja možnost za gradnjo, je prepričan tudi zato, ker je letos poleti pridobil odgovora zavoda za varstvo narave in zavoda za gozdove, da na zemljišču v Lipici ne velja poseben režim, ki ne bi dopuščal posegov.

Na občini Škofja Loka pa trdijo drugače. V sporočilu za javnost navajajo, da gre za deloma kmetijsko zemljišče in deloma za gozd s posebnim namenom, kjer skladno z veljavno zakonodajo na področju urejanja prostora in veljavnim občinskim prostorskim aktom gradnja ni dovoljena. Veljavni prostorski akti so bili sprejeti leta 2004, že do tedaj pa je bilo omenjeno zemljišče opredeljeno kot gozd (enak status ima vsaj od leta 1986) in tudi tedaj gradnja ni bila mogoča. Danes pa je zakonodaja še strožja in bolj omejevalna, trdijo na občini. »Občina je v okviru priprave novega prostorskega akta pridobila smernice za priprave strategije prostorskega razvoja občine od nosilca urejanja prostora (ministrstva za kmetijstvo), ki pravi, da je predmetna parcela znotraj območja gozdnih površin s klimatsko funkcijo. To pomeni, da ministrstvo za kmetijstvo tudi v bodoče ohranja enak status zemljišča in ne predvideva in ne dovoljuje sprememb,« so zapisali na občini.