Mali gradbinci so v težavah

Zmanjšan obseg dela, nelikvidnost in nelojalna konkurenca resno ogrožajo obstoj mnogih obrtnikov in malih podjetnikov v gradbeni panogi.

Ljubljana – Prejšnji ponedeljek je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) – sekcija gradbincev pripravila izredno dobro obiskano okroglo mizo o posledicah gospodarske krize v gradbeništvu. Prišlo je veliko zainteresiranih članov pa tudi tistih, ki so skušali najti odgovore na zastavljena vprašanja: od vodstva OZS in sekcije do predstavnikov upravnega, gospodarskega in okoljskega ministrstva ter vrste inšpekcijskih služb. Znano je, da se prav v panogi gradbeništva gospodarska kriza šele zaostruje in pričakovati je, da bodo najhujše posledice prišle šele v prihodnjih dveh letih. Lani in letos so se namreč zaključevali še objekti, začeti v časih velike konjunkture, sedanje gospodarske razmere pa prav ne omogočajo investicij v nove objekte.

Prav zmanjšan obseg dela je na prvo mesto postavil tudi uvodničar v okroglo mizo, predsednik sekcije gradbincev pri OZS Vinko Vučajnk, saj za investicije ni več primernih kreditov in občutno so se zmanjšala javna naročila države in občin. Vse večja nelikvidnost podaljšuje plačilne roke, vse več je blokiranih računov in pri tem prav podizvajalci in podizvajalci podizvajalcev potegnejo najkrajši konec. Izredno velik problem je nelojalna konkurenca šušmarjev, pri velikih gradbenih podjetjih odpuščenih delavcev, pri čemer so inšpekcijske službe premalo učinkovite. Gradbeni materiali se prodajajo šušmarjem na »odprte račune«, zaposluje se na črno, gradnja v lastni režiji postaja krinka za izvajanje gradbenih del na črno. Pojavljajo se izvajalci iz tujine, ki ne spoštujejo naših predpisov, vse več je slamnatih in navideznih podjetij, veriženje – oddajanje del raznim inženiringom, posrednikom prikriva razne špekulacije. Pojavljajo se dampinške ponudbe s povsem nerealnimi cenami, ohranja se monopol velikih podjetij, ki nato s cenami izsiljujejo male, javni razpisi so pogosto pisani »na kožo« velikih.

Odgovorov na te številne težave je bilo seveda manj. Država bo po besedah državne sekretarke na ministrstvu za državno upravo Tine Tržan skušala urediti tridesetdnevni plačilni rok in s spremembami zakona o javnih naročilih ter posebno uredbo tudi plačevanje podizvajalcem in njihovim podizvajalcem. Razmere sicer res krčijo investicijska sredstva, vendar si bo država še naprej prizadevala povečati črpanje evropskih sredstev. To je potrdila tudi državna sekretarka z gospodarskega ministrstva Darja Radić, ki je opozorila, da nedvomno postaja slovenski trg za gradbenike premajhen in da se bo neizbežno treba podati na tuje trge. Ministrstvo se bo potrudilo podpreti tako pot, s spremembami zakona o izvršbi pa bodo bolje poskrbeli za položaj upnikov. Priložnosti za gradbince ostajajo v turizmu in pri energetski sanaciji javnih objektov.