Ujeti med otroštvom in odraslostjo

Vse več mladih nadaljuje šolanje, zato vedno pozneje vstopajo na trg dela, kjer pa se zaradi pomanjkanja delovnih mest pogosto srečajo z brezposelnostjo. Negotovost na trgu dela je danes ena izrazitejših značilnosti položaja mladih v Evropi.

Mladi se poročajo vedno starejši in mlade ženske se za materinstvo odločajo vedno pozneje, kažejo izsledki raziskav o položaju mladih v Sloveniji, ki so jih opravili pri Inštitutu za socialno varstvo in statističnem uradu. Razlog za to naj bi bil med drugim v podaljševanju šolanja ter slabih možnostih za socialno in ekonomsko osamosvojitev zaradi razmer na trgu dela, ki sploh v času gospodarske krize mladim niso naklonjene.

Zato so vse redkejše družine, kot so recimo Kovačevi iz Kranja. Petra in Klemen sta se poročila, ko je bila Petra stara dvajset let, dobro leto kasneje pa se jima je rodil prvi otrok. Zdaj sta ponosna starša treh otrok, Štefana, Janeza in Andreja. »Lahko rečem, da sva imela izpolnjene osnovne pogoje, da sva si ustvarila lastno gospodinjstvo, čeprav po nekaterih merilih mogoče niso bili idealni. A nisva hotela odlašati,« je poudarila Petra Kovač. Za lastno družino sta se lažje odločila, ker je imel Klemen službo, stanovanje pa sta si uredila v kleti pri njegovih starših. Kljub temu da se je zgodaj odločila za materinstvo, ni zanemarila študija. »Izobrazba se mi je vedno zdela zelo pomembna, otroci pa so bili samo še dodatna spodbuda,« je pojasnila Petra Kovač. V nasprotju z njima pa se danes večina mladih za družino odloča precej pozneje. Lani je bila ženska ob rojstvu otroka v povprečju stara trideset let, vse manj pa je žensk, ki rodijo pred 25. letom. Vse več otrok je rojenih zunaj zakonske zveze, kar kaže, ugotavljajo pri statističnem uradu, da med mladimi zakonska zveza, vsaj ko si začenjajo ustvarjati družino, ni več prevladujoča oblika življenjske skupnosti. Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze se povišuje. »Lahko rečemo, da ženin ob sklenitvi zakonske zveze ni več mlad, saj je star trideset let,« je ob tem poudarila Nelka Vertot s statističnega urada.

V raziskavi so tudi ugotavljali, da vse več mladih nadaljuje šolanje in zato vedno pozneje vstopajo na trg dela. »Tam pa se zaradi pomanjkanja delovnih mest pogosto srečajo z brezposelnostjo in pomanjkanjem denarja. Redna zaposlitev postaja redkost,« je pojasnila Nelka Vertot in dodala, da mladi za dosego boljšega standarda in boljše uveljavitve v družbi podaljšujejo šolanje in s tem odvisnost od matične družine. »To vodi v kasnejšo socialno zrelost oziroma v sindrom odlaganja odraslosti.« Po besedah Urbana Boljke z Inštituta za socialno varnost Slovenija sodi med tri države Evropske unije z najvišjim odstotkom mladih, ki še živijo pri starših. Tveganje revščine pri mladih je zato pri nas še vedno nižje kot pri njihovih evropskih vrstnikih, razen tega v neprimernih stanovanjskih razmerah živi le petina mladih do 24. leta. »Problem pa nastane, ko zapustijo svojo izvorno družino, saj potem kar tretjina mladih od 25. do 29. leta živi v neprimernih stanovanjskih razmerah.« Nelka Vertot pa je opozorila tudi na skromen delež mladih, ki biva v študentskih domovih. »Ob tem, da tako strmo narašča delež tistih, ki se vpisujejo na univerzitetni študij, bi morali več pozornosti posvetiti temu, da bi imeli mladi možnost v centrih, kjer se izobražujejo, tudi stanovati ugodneje.« Tako pa kar osemdeset odstotkov mladih do 28. leta še živi pri starših, veliko študentov pa še po 28. letu.

Urban Boljka je izpostavil še zdravstveno stanje mladih. Po njegovih besedah je skupina med 20. in 29. letom popolnoma zapostavljena, čeprav so kazalci njihovega zdravstvenega stanja precej slabši kot pri mlajši populaciji. Mladi tudi pogosteje kot v preteklosti sprejemajo nezdrave načine življenja, je opozorila Nelka Vertot. Vse več mladih ima prekomerno telesno težo, kar ni dobra osnova za prihodnje zdravje. Razen tega se med slovenskimi mladostniki povečuje redno uživanje alkohola in narašča število mladih, ki se zdravijo zaradi bolezni, povezanih z alkoholom. »Kadilci v Sloveniji tudi med mladimi še vedno niso redkost: 34 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk, starih od 15 do 24 let, namreč kadi dnevno.« Zelo velika je tudi ranljivost mladih na delovnem mestu, je še izpostavila Nelka Vertot, zlasti med tistimi, ki se zaposlujejo takoj po končanem šolanju v starosti od 15 do 19 let. »Problem je, ker na delovnem mestu še niso dovolj vpeljani, zato bi morali večji poudarek nameniti medgeneracijskemu sodelovanju.«

Ob koncu je Nelka Vertot še poudarila, da imajo mladi veliko pričakovanj in želja, za uresničitev katerih so pripravljeni tudi veliko storiti. »Mladi imajo veliko energije, poklicanost drugih generacij pa je, da energijo uporabimo, a ne izrabimo,« je končala Nelka Vertot.