Primanjkovalo nam je prostora, zato smo kupili Ibi

Pogovor z Dragom Martinjakom, direktorjem, lastnikom in ustanoviteljem podjetja Eurocom

Kranj – Podjetje Eurocom v teh dneh praznuje 20-letnico ustanovitve, direktor Drago Martinjak pa je ta mesec presenetil z objavo nakupa poslopij nekdanje tovarne IBI, kamor bo (postopoma) v enem letu preselil podjetje. Martinjak si leta 1989 razvoja podjetja, kakršno je danes, ni predstavljal. Eurocom je sicer ugledno slovensko podjetje, ki se vztrajno širi prek meja, se ukvarja s kreiranjem lastnih blagovnih znamk in izdelkov ter prodajo in distribucijo šolskega, pisarniškega ter promocijskega programa. Kljub finančno-gospodarski krizi tudi letos poslujejo na enaki ravni kot prej.

Z nakupom nepremičnine nekdanjega tekstilnega podjetja Ibi Kranj ste marsikoga presenetili, še posebej v času gospodarske krize, ko nepremičnine ne gredo za med. Zakaj ste se odločili za nakup?

»Ne gre za naključje. Nove poslovne prostore v Kranju smo iskali že več let. Žal jih nismo uspeli najti, niti primernih zemljišč za približno 15 tisoč kvadratnih metrov velik poslovno-logistični objekt. Naša želja je bila, da ostanemo v Kranju, saj sem Kranjčan, enako tudi veliko naših zaposlenih, čeprav bi bila za posel boljša lokacija v Ljubljani ali na relaciji Ljubljana–Celje. S prostorsko stisko se ubadamo vsaj pet let, zato smo pred tremi leti tudi kupili zemljišča v Komendi. V tamkajšnji coni so šele pred kratkim pridobili dovoljenja za komunalno ureditev, nas pa je stiska prisilila v iskanje nove rešitve.«

Nato se je z likvidacijo Ibija ponudila bližja in boljša priložnost?

»Želeli smo ostati v Kranju. Pridobljeni objekti so sicer v slabem stanju in jih bomo morali obnoviti, del celo porušiti in na novo zgraditi. Nekaj prostorov bomo začeli kmalu uporabljati, približno tretjino pa bomo oddajali. O tem se bomo odločali čez eno leto. Morda bomo tudi sami organizirali novo dejavnost.«

Kdaj se selite?

»Del bomo selili že sedaj, saj imamo najete objekte kar na štirih lokacijah, na dvorišču je tudi šotor. Vse to nam povzroča velike dodatne stroške, zmedo v skladišču, uničevanje blaga, izgube časa, …«

Je med vami in prodajalci Ibija kakršnakoli povezava?

»Ne, nikogar do nakupa nisem poznal. Mene dosedanji lastniki ne zanimajo.«

Nam zaupate vrednost nakupa?

»To ni pomembno. Plačali smo primerno ceno. Morda bi s časom, čez nekaj let cena celo padla.«

Kaj boste storili s sedanjim objektom na Savski cesti?

»To območje je med Kranjčani na slabšem glasu, vendar se tu sam, in tudi moji sodelavci, dobro počutim. Tu je mir, zelenje, smo blizu Save in Kokre, zato mislim, da bo to prijetno okolje kmalu pridobilo. Do nas bo peljala nova cesta, na drugi strani Kokre so nova lepa stanovanja, le del od tovarne Zvezda do bivšega Tekstilidusa je treba še urediti. V večini mest so območja ob rekah visoko cenjena. Odprte so vse opcije, tudi prodaja ali oddaja.«

Eurocom na Gorenjskem ni med prepoznavnejšimi. Po čem vas naši rojaki poznajo, čeprav niti ne vedo za vas?

»Mi nimamo svojih maloprodajnih mest, nimamo trgovin. Smo proizvajalec in distributer, velegrosist. Smo ekskluzivni distributer za blagovne znamke Parker, Waterman, Schneider, Jolly, Rotring, Disney, Pigna, Seven, Maped, …, skupno vsaj 30 znamk za področje šole, pisarne, poslovnih ali promocijskih daril. Seveda pa imamo tudi lastne blagovne znamke Optima, Street, Scooly Linnea, Bulldor, katere produkte v celoti razvijamo sami, proizvajajo pa jih naši podizvajalci. Mi klasične proizvodnje nimamo, vendar menimo, da s kreiranjem dobrih blagovnih znamk delamo dober proizvod. Naš proizvod je intelektualno delo.«

Kje prodajate? Ali imate pomembnejše tržne deleže na teh območjih?

»Mi smo z našimi produkti na področju šole in pisarne navzoči na trgih nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, … V državah nekdanje Jugoslavije imamo najvišje tržne deleže. Za nas ni pomembno, da bi končni kupec poznal nas, bolj pomembno je, da pozna naše blagovne znamke.«

Ali vaši zaposleni zaslužijo več kot kolegi v primerljivih podjetjih?

»V Kranju imam 56 sodelavcev, poleg teh pa še nekaj po pogodbi in študentov. Plače? To je relativno. Nadpovprečne niso, menim pa, da sodelavcem ponujam prijetno delovno okolje, stabilno podjetje, v svoji branži nekaj pomenimo. Če se bo Slovenija razvijala, kot si vsi želimo, bodo tudi plače rasle.«

Kako Eurocom posluje v času recesije?

»Zadovoljni smo. V prvih devetih mesecih smo delali na povprečju prejšnjega leta, v zadnjih treh mesecih pa bo nekoliko slabše, saj podjetja bolj varčujejo pri poslovnih darilih. Kakšen bo padec, bomo vedeli šele ob koncu leta. Smo pa v tem času uspeli povečati tržne deleže na programih šole in pisarne.«

Ali to pomeni, da po krizi pričakujete višjo rast?

»Pri poslovanju v prihodnjem letu ne pričakujem velikih sprememb ali celo težav, saj so bili kupci z našimi izdelki zadovoljni. Ne pričakujemo upada prometa, morda celo rahlo rast. Servisiranje tržne mreže je zelo dobro, razpršenost prodaje velika, prodajni programi predvsem šole in pisarne pa tržna nihanja prizadenejo manj kot poprečje trga, zato velikih padcev ne more biti, visokih rasti tudi ne. Več bi lahko naredili le z novimi programi.«

Eurocom čez pet let. Kašne načrte imate?

»Mi se moramo seliti, če želimo zagotoviti nadaljnjo minimalno rast. Če ne bi investirali, bi morali zmanjševati promet, določene programe celo ukiniti. Na ta način pa imamo možnost rasti. Koliko, je odvisno od trga in novih produktov. Na obeh področjih bomo delali, v letu 2011 bi se že morali pokazati učinki selitve. Težko je napovedovati.«

Pa obrnimo vprašanje. Ste leta 1989 kot ustanovitelj, lastnik in direktor pričakovali, da boste čez 20 let na položaju, kjer je Eurocom danes? Da boste kupili Ibi?

»Pred ustanovitvijo lastnega podjetja sem bil sedem let komercialni direktor Gorenjskega tiska. Tisti časi so bili izredno spodbudni za podjetnike. Produktivnost je bila tako nizka, da si z znanjem in dobro organiziranostjo lahko veliko zaslužil. Videl sem svojo priložnost. Začeli smo v malo večji garaži, izdelovali polproizvode kaširanja papirja in plastike. To je bil dober začetek in proizvodno dejavnost opuščali že po dobrih treh letih. Po dveh letih smo se selili s 50 na 500 kvadratnih metrov, po šestih letih na pet tisoč kvadratnih metrov, sedaj na približno 30 tisoč.«

Je šlo boljše od vaših predvidevanj?

»To je dejstvo. Leta 1989 bi težko rekel, da bom nekega dne obvladoval Ibi. Danes se mi to niti ne zdi velika zadeva. Takšen objekt enostavno potrebujemo.«

Vam je uspelo, ker ste tvegali?

»Ne. Tveganje vedno obstaja, vendar je bilo zelo majhno, naložba pa podprta z dobrimi poslovnimi načrti. V nakup Ibija smo šli, ker potrebujemo prostor. Tukaj se bomo ustavili, saj ne želimo priti do roba, ko se lahko hitro zgodi tudi padec v prepad.«