Stavbo Kozoroga bodo prodali

Zavod za gozdove Slovenije prodaja stavbo v Kamniku, kjer je sedež Kozoroga.

Kranj – Zavod za gozdove Slovenije, ki od leta 2005 upravlja lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, je v petek v Uradnem listu objavil javno zbiranje ponudb za prodajo stavbe v Kamniku, kjer je sedež upravljavca lovišča. Izhodiščna cena za stavbo s pripadajočim zemljiščem je 125 tisoč evrov, javno odpiranje ponudb pa bo 3. decembra. Kot je ob tem dejal vodja kranjske območne enote zavoda Janez Logar, bodo denar namenili za naložbe v objekte, predvsem za ureditev hladilnice v Potočah in stavbe v nekdanji fazaneriji v Češnjevku, kamor naj bi se preselil sedež Kozoroga in kranjske krajevne enote zavoda za gozdove. Za prodajo so se odločili zato, ker so se zmanjšali prihodki za potrebne naložbe. Recesija je povzročila, da se lovski gostje odločajo za lov na cenejšo, manj trofejno divjad in da se je cena divjačine skoraj prepolovila.

Z lubadarjem nimajo težav

Medtem ko se je na Zgornjem Gorenjskem lubadar v zadnjih letih zaradi posledic pogostih ujm pretirano razmnožil, na kranjskem gozdnogospodarskem območju z njim nimajo večjih težav. Lani so zaradi lubadarja posekali nekaj več kot 16 tisoč kubičnih metrov drevja, letos so do sredine novembra »evidentirali« 15.159 kubičnih metrov »lubadark«, to je kar polovico manj kot predlani. Lastniki gozdov so devetdeset odstotkov napadenega drevja že pospravili, v enajstih primerih jim je zavod zagrozil tudi s sklepom o izvršbi, sama izvršba pa ni bila potrebna. »Letošnja količina lubadarja je obvladljiva, opažamo pa, da se je z nižinskih območij preselil tudi v višje ležeče gozdove,« je dejal Janez Logar in dodal, da je bilo poleg »lubadark« letos treba posekati še nekaj več kot dvajset tisoč kubičnih metrov drevja zaradi posledic vetra, snega, bolezni, divjadi, poškodb pri spravilu in iz drugih razlogov.

V dveh letih devet novih gozdnih cest

Po podatkih zavoda za gozdove so lastniki gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju zgradili lani in letos devet novih gozdnih cest skupne dolžine nekaj manj kot devet kilometrov. Štiri ceste je v državnih gozdovih zgradil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, pet pa zasebniki s pomočjo denarja za ukrepe iz programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013. V zasebnih gozdovih sta bili najdaljši cesta Kovkovo na Spodnjem Jezerskem in cesta Plašajtar–Roštov grič v zgornji Selški dolini, v državnih gozdovih pa cesta Mali vrh na Jezerskem. Poleg gozdnih cesto so lastniki (ponekod s pomočjo državnih oz. evropskih podpor in občin) zgradili ali obnovili še nekaj manj kot 21 kilometrov vlak. Medtem ko še vedno niso sanirane vse gozdne ceste in vlake, ki so bile poškodovane v poplavah pred dobrima dvema letoma, je neurje 4. septembra letos povzročilo novo škodo, ki jo v zavodu ocenjujejo na 529 tisoč evrov. Največ, za 298 tisoč evrov, je je bilo v gozdnogospodarski enoti Jelendol, preostala pa v enotah Tržič in Jezersko.

»Od lastnikov in uporabnikov gozdnih cest dobivamo vse več pobud za vzpostavitev posebnega režima uporabe gozdnih cest s postavitvijo zapornice in prometnega znaka ali z določitvijo časovne omejitve za uporabo ceste. Doslej smo tak režim vzpostavili na dvajsetih cestah,« je dejal Janez Logar in poudaril, da ob slovenski tradiciji dostopnosti gozdov niso naklonjeni postavljanju zapornic na gozdnih cestah. »Za to se odločamo le v primeru, če je gozd ogrožen ali če je oteženo izvajanje gozdnih del. Razlog za zaporo ne more biti motenje posesti ali kraja drv.«

Zaplet na planini Javornik

Po zakonu o gozdovih je paša v gozdu prepovedana, razen če z gozdnogojitvenim načrtom ni določeno drugače. V kranjskem zavodu za gozdove so zaradi opozoril gozdarske inšpekcije o neurejenosti paše na planini Javornik nad Tržičem letos spremenili gozdnogojitvene načrte za to območje, s katerimi so dovolili pašo le na nekaj manj kot 45 hektarjih površine. »Pri tem smo upoštevali določbe pravilnika o varstvu gozdov ter dejstvo, da (so)lastniki 31 parcel skupne površine 53,8 hektarja na svojih površinah nasprotujejo paši oz. z njo ne soglašajo. Pravilnik predpisuje omejitve paše glede na nagib zemljišča, določa pa tudi, da se na deset hektarjev travnih površin lahko nameni za pašo le pol hektarja gozda,« je dejal Janez Logar. Agrarna skupnost se je glede spremembe gozdnogojitvenih načrtov pritožila na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na zavod pa je naslovila vlogo za krčitev dela gozda in za uskladitev rabe zemljišča. Ministrstvo o pritožbi še ni odločilo, prav tako tudi ne zavod o vlogi za krčitev.