Lani izguba, letos morda ničla

V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica upajo, da se bodo letos izkopali iz rdečih številk. Pri kovanju dobička jim morebitno upravljanje Prešernove in Finžgarjeve hiše ne bo v bistveno pomoč.

Žirovnica - Žirovniški občinski svetniki so na zadnji seji dali soglasje k rebalansu programa dela Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica (ZTK) in se seznanili z izvajanjem sanacijskega programa. ZTK je namreč lani ustvaril dvanajst tisoč evrov izgube, ki pa so jo po besedah direktorja zavoda Janeza Dolžana že pokrili: »Del je prispevala občina, preostalo pa smo pokrili z nižanjem stroškov, poleg tega več dela opravimo sami brez zunanje pomoči.« Ta čas ima sicer ZTK pri poslovanju okoli 3600 evrov minusa, a bodo, zatrjuje Dolžan, na račun večjih decembrskih prireditev leto vseeno končali z ničlo.

Bolj kot o rebalansu programa dela zavoda in izvajanju sanacijskega programa se je razprava vrtela okoli upravljanja Finžgarjeve in Prešernove hiše, ki ga želi prevzeti ZTK. Kot je povedal Dolžan, je bil razpis ministrstva za kulturo objavljen pred tremi tedni, prevzem pa bo možen z novim letom. »Obe hiši obratujeta z izgubo. Kaj bomo ponudili obiskovalcem, da bomo prišli na ničlo?« se je spraševal Franc Pfajfar. »To pomeni, da bo občina kreditirala vso Slovenijo, ki hodi v Vrbo in Doslovče,« je dodal Valentin Sodja. »Gre za paradoks. Obe hiši prinašata minus, a od direktorja pričakujem, da ga bo pokrival z dodatnimi programi,« je dejal župan Leopold Pogačar. Dolžan se zaveda, da bo upravljanje obeh hiš in njuno poslovanje brez izgube zahtevna naloga. Za obiskovalce načrtujejo Prešerno pot, ročno kovanje srebrnikov, večji poudarek bo na delavnicah, ki bi se odvijale v Čopovi hiši ...

V razpravi so se svetniki posvetili tudi delovanju zavoda v prihodnje. Po mnenju nekaterih bi morali imeti občani od zavoda posredne koristi, npr. več dela za gostince. »Če bi od vsakega obiskovalca dobili pol evra več, bi se nabralo veliko,« je prepričan Ciril Dolar. Sodja je ob tem menil, da se turizma pač ne da ukazati, Jože Hribar pa je pogrešal predvsem jasno strategijo oz. program dela zavoda v prihodnje. Svetniki so se strinjali, da je v Žirovnici nujno treba ustanoviti turistično društvo, ki bi vsaj deloma razbremenilo zavod.