Vlada predlaga novelo zakona o izbrisanih

Vlada je predstavila spremembe zakona, ki ureja status izbrisanih.

Ljubljana - Z novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji želijo slediti odločbam ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi in urejajo status tistih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Gre za zadnjo fazo ureditve področja izbrisanih, razlaga ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki pravi, da po 17 letih celovito odpravlja največjo kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. Prvi del tega problema so na ministrstvu reševali z izdajo dopolnilnih odločb, ki so jih izdali nekaj več kot 2200. V skladu s sprejetim predlogom pa bodo izbrisani po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. Predlog vključuje tudi otroke izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je bilo v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok. Medtem pa se po zakonski noveli dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva. Vlada s tem zakonom ne ureja odškodnin izbrisanim in ne podeljuje državljanstev, zagotavlja Kresalova.

Na odločitev vlade se je odzvala stranka SDS, ki ministrici Kresalovi in stranki LDS, ki jo ta vodi, očita neprestano večanje števila t. i. "izbrisanih" v zadnjem letu in intenzivno izdajanje odločb, kar razume kot »ukrepanje za zagotavljanje bodočih zanesljivih volivcev strank tranzicijske levice«. Tudi ne verjamejo zagotovilom, da izdaja odločb t. i. "izbrisanim" ni povezana z odškodninami. »Izdane odločbe bodo v vsakem primeru služile kot dokazilo v postopku odškodninskih tožb pred sodišči, ki so jih ali pa jih še bodo t. i. "izbrisani" vložili. Najvišji že vloženi posamezni zahtevki dosegajo vrtoglave vsote do 980 tisoč evrov,« trdijo v SDS. Napovedujejo, da si bodo še naprej prizadevali za čim širšo razpravo o tem vprašanju in za celovito rešitev te problematike, in sicer »na podlagi individualne obravnave, na podlagi ustavnega zakona in v skladu z referendumsko voljo ljudi, ki so s kar 94,6-odstotno večino na referendumu o temu vprašanju zavrnili tisto, kar nam ponuja sedanja ministrica. Če je bila kateremukoli od t. i. "izbrisanih" storjena krivica, jo je treba popraviti. SDS pa ne more sodelovati pri izpeljavi koalicijskega načrta, ki želi celo tistim, ki so sodelovali pri napadu na Slovenijo, ne samo urediti statusa, ampak celo izplačati odškodnine za nazaj,« sporočajo iz SDS.