Jutri pa na dvatavžent

Prvi preizkus za naša spačka je sledil ob vzponu na tako imenovani Balea Lac. 2000 in še malo nadmorske višine.

Ko smo se pobirali iz našega »hotela« v mestu Sibiu, smo na recepciji srečali že tretjo gospo iz družine, tokrat bržkone hčerko tiste, ki nas je pričakala dan poprej, ko smo prišli z večerje. Napolnimo rezervoarje, zajamemo sapo in se odpravimo naprej. Pravzaprav pa gor. Ne vem, od kod pri Staretovih vedno ta velika želja, dvigniti se na kakšen gorski prelaz in pogledati dol, pa vendarle, saj smo na dopustu in radi bi kaj videli. In je bilo kaj videti. Kakih 50 kilometrov iz Sibiuja v smeri Brasova se na desno odcepi cesta v tisti del Transilvanskih gora, kjer »kraljujejo« tudi najvišji romunski vrhovi. Čaka nas kakih 35 kilometrov v hrib, od tega v zadnji tretjini ekstremni vzpon na kar 2044 metrov nadmorske višine. Naš tokratni višinski izlet bo prava dogodivščina, na vrhu pa bomo imeli kaj videti. Cesto je dal v sedemdesetih letih narediti romunski diktator Ceausescu. Zakaj? Iz racionalnih razlogov ali zgolj zaradi političnega prestiža, da je zahodu na eni in Rusom na drugi strani pokazal, da tudi on zmore …? Več o tem prihodnjič, za začetek pa dve zgovorni fotografiji. (prihodnjič: Plezanje?)