Plače ali delovna mesta, ali res?

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 13. november 2009 / 06:00

Za danes so bile napovedane tri stavke. Sindikati trdijo, da kljub dobičkom delavci padajo v revščino, delodajalci pa jim očitajo ogrožanje delovnih mest.

Kranj – Na današnji petek, ki je povrh vsega še 13. v mesecu in zato za mnoge nevaren dan, so bile napovedane kar tri stavke. Napovedal jih je Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI), Sindikat igralniških delavcev in Sindikat delavcev v gostinstvu. Slednji si je sicer premislil, Sindikat igralniških delavcev, ki je manj številen, predvsem protestira proti razmeram v največji igralniški družbi Hit, medtem ko utegne stavka, ki jo je napovedal SKEI in ki ima prek štirideset tisoč članov, ustaviti pomemben del slovenske industrije.

Vzrokov in povodov za stavko je nedvomno veliko. Več let se na eni strani kljub konjunkturi in zavidljivi ekonomski rasti položaj delavcev, merjen predvsem s plačami, ni pomembneje izboljševal, zahteve delodajalcev pa zaostrovale, neredko celo prek humanih meja. Kriza je položaj le še zaostrila, v mnogih podjetjih so začeli zmanjševati plače, povečevati pritiske na delavce, groziti z odpuščanjem in odpuščali. Če k temu dodamo še tajkunske zgodbe, podatke o bajnih zaslužkih nekaterih menedžerjev, zlorabe protikriznih ukrepov, zlorabe pomoči države, ni čudno, da so se zgodile ulice pred Gorenjem in Muro in sindikati se tedaj niso izkazali.

Sindikati na udaru

Prav dogodki v Velenju in Murski Soboti so bili povod nekaterim premislekom. To, da so bili delavski protesti mimo in celo tudi proti sindikatom, je sprožilo tudi medijsko obračunavanje s temi delavskimi organizacijami, priče pa smo bili tudi strankarskemu politikantstvu na njihov račun. Mnogi danes pripisujejo napoved današnjih stavk, pa tudi velikega delavskega protesta v Ljubljani, ki je napovedan za 28. november, prav poskusu, da se sindikati po velenjskem in murskosoboškem »spodrsljaju« nekako »rehabilitirajo« in spet postavijo na čelo delavstva.

Mnogo bolj od vsega tega je seveda pomembna utemeljenost dileme, ki smo jo zapisali v naslovu. Se v resnici lahko najde denar za bolj dostojne plače, ne da bi bilo ogroženo podjetje, kot je to očitno v primeru Gorenja, ki se že hvali, da posluje z dobičkom, in ali smo resnično »dozoreli« v spoznanju, da je treba podjetja, ki ne morejo dati delavcem dostojnih plač, zapreti, kot je bilo to storjeno z Muro.

Delodajalci: izgubili bi 74 tisoč delovnih mest

Na zahtevek po dvigu minimalne plače, kar bo najpomembnejša tema ljubljanskih protestov oziroma zahtevek SKEI-ja na današnjih stavkah, so se že pred enim tednom odzvali delodajalci, organizirani v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in na osnovi analize zapisali: »Dviga minimalne plače ta trenutek ne bi preneslo niti povprečno slovensko podjetje niti država. Pritiski na višje plače pomenijo tudi pritiske na dodatno povečanje števila brezposelnih. Zahtevane višje plače (ne le minimalne) bi se nesprejemljivo zajedle v dodano vrednost, ki se je v krizi že itak zmanjšala. Za 42 odstotkov višje minimalne plače bi večino slovenskega gospodarstva pahnile v neizogibno in drastično zmanjšanje - po ocenah GZS za 74 tisoč - zaposlenih.« V združenjih kovinske, elektronske, elektroindustrije, industrije kovinskih materialov in livarn (v teh panogah je zaposlenih prek sto tisoč delavcev) so še ostrejši: »Sprejem stavkovnih zahtev SKEI, ki so povsem nerealne, bi pomenil pogreb veliko naših podjetij.«

Sindikati: delodajalci manipulirajo

V odgovoru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pred dnevi sledil očitek, da so si na GZS s političnim ozadjem in v strahu, da sindikati dosežejo prerazporeditev denarja v škodo dobičkov ter plač menedžerjev, številko povečanja brezposelnosti preprosto izmislili. Analizo GZS v sindikatih zavračajo tudi v prepričanju, da se s podatki manipulira, saj je sedaj postala važna dodana vrednost, v preteklosti pa so bili dobički. Trdijo, da se nadaljuje poslovna politika, ki ne temelji na razvoju, inovativnosti in proizvodnji s povečano dodano vrednostjo, kar vse je odgovornost menedžmenta, temveč na zmanjševanju že tako nizkih plač delavcev.

Stavka proti delodajalskim organizacijam

O današnji stavki smo se v sredo pogovarjali s poklicnim sekretarjem Regijske organizacije SKEI Gorenjska Stanetom Habjanom. Povedal je, da napoved stavke velja, da pa že tečejo pogajanja z ustreznimi združenji pri GZS na ravni države. Na sestanku tega dne so ugotovili, da se vsa večja podjetja v teh panogah pripravljajo na stavko, pri čemer pa so se na to odzvala vodstva podjetij z različnimi ponudbami, ki naj bi stavko preprečile. Ob tem je poudaril, da današnja stavka ni neposredno naperjena proti vodstvom podjetij, pač pa proti organizacijam delodajalcev, zlasti proti GZS in Združenju delodajalcev Slovenije, ki odklanjajo vsaka pogajanja o povečanju plač in sploh politiki plač. Vodstva podjetij se po njegovem mnenju čutijo ogrožena in ponudbe, ki jih pošiljajo, samo dokazujejo, da možnosti za popravke plač obstajajo. Habjan je prepričan, da je bil že skrajni čas, da se je stavka napovedala. Dovolj je kršenja pravic delavcev, vse bolj grobega izkoriščanja in kovanja dobičkov na delavski račun ob grožnjah z odpuščanjem.

Večina stavk bo verjetno solidarnostna

Večina podjetij kovinske in elektroindustrije na Gorenjskem je po besedah Staneta Habjana danes pripravljena stavkati. SKEI ima v teh podjetjih 2300 članov, kar je približno osem odstotkov vseh zaposlenih. Po podatkih s sestanka gorenjskega SKEI-ja v sredo so se odločili za celodnevno stavko v podjetjih Emo, Tokos, Kiko in še nekaterih drugih, za (nekajurno) solidarnostno stavko so se odločili v Iskri ISD ter verjetno v podjetjih, kjer se še pogajajo. Pogajanja tečejo v Acroniju, kjer so ponudili zvišanje najnižjih plač na šeststo evrov neto, v LTH Ulitki (nekdanji TCG Unitech lth ol), v Domelu Železniki. Habjan poudarja, da je prav solidarnost v tem trenutku najpomembnejša, saj je treba na ravni posameznih panog v državi doseči preboj in dogovor o drugačni politiki plač in v odnosu do zaposlenih. Če tega ne bo, so že pripravljeni na zaostrovanje sindikalnega boja, tudi na ulici.