Varčevanje v zdravstvu

V Zdravstvenem domu Škofja Loka in na Zobni polikliniki Kranj bodo leto zaključili v rdečih številkah. Tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje napoveduje manjšo izgubo.

Bled – Na nedavnem dvanajstem jesenskem srečanju so člani Društva ekonomistov v zdravstvu razpravljali na temo Zagotavljanje izvajanja zdravstvenih storitev v času gospodarske krize. Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) je tretji največji javni zavod na primarni ravni v Sloveniji, zaposluje 720 ljudi. Prvič v zadnjih petnajstih letih je uspešnost poslovanja zavoda OZG negotova. »Ocenjujem, da bomo do konca letošnjega leta poslovali okoli pozitivne ničle ob pogoju, da bomo realizirali sprejete varčevalne ukrepe v obsegu petsto tisoč evrov. Nabor ukrepov je zelo omejen, lahko privarčujemo samo pri materialnih stroških in investicijah ter neizplačilu stimulacij in delovne uspešnosti iz prihodkov na trgu. Med enotami zavoda bodo zagotovo negativno zaključili leto v Zdravstvenem domu (ZD) Škofja Loka in na Zobni polikliniki Kranj, lahko da tudi v ZD Kranj, druge enote naj bi poslovale pozitivno. Vzrokov za to je več, med drugim znižanja priznanih sredstev zaradi varčevalnih ukrepov Vlade RS, nekoliko ''boljša organizacija dežurne službe v ZD Škofja Loka'', ki pa finančno ni pokrita, preveč zobnih tehnikov v Zobni polikliniki Kranj in veliko pomanjkanje zdravnikov v ZD Kranj, kar zahteva več nadur,« je povedal Jože Veternik, direktor zavoda OZG, in dodal, da kriza še traja in da jo uporabniki zdravstvenih storitev ta trenutek še ne čutijo, da pa so reforme nujne.

Predsednica Društva ekonomistov v zdravstvu Nevenka Banović je dejala, da je zelo malo manevrskega prostora za racionalizacijo stroškov znotraj zdravstvenih zavodov. »Zelo dobro občutimo, kako težko je iskati ravnotežje med denarjem, ki ga dobimo od zdravstvene zavarovalnice v teh oteženih razmerah, in tistim, kar pacienti upravičeno pričakujejo od zdravstvenega sistema. Strukturne spremembe so potrebne, vendar na dolgi rok.« Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam že spomladi priporočilo ukrepe za finančno vzdržnost, med drugim: »naj bi racionalizirali mrežo dežurnih mest, porabo zdravil, zmanjšali obseg nadurnega dela, pregledali vse podjemne in druge pogodbe,« je povedala direktorica Direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj in dodala: »Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Bolnišnica Golnik so napovedale pozitivno poslovanje za leto 2009 in tudi za prvo polletje niso izkazale izgub. Psihiatrična bolnišnica Begunje je poslovala pozitivno v prvem polletju, do konca leta napoveduje manjšo izgubo, ki pa ni opravičljiva.«

Spremembe v zdravstvu se obetajo tudi z zdravstveno reformo. Pripravljavci zagotavljajo vsaj to, da se vsesplošna dostopnost do potrebnih in strokovno opravičljivih zdravstvenih storitev ne bo slabšala …