Omejevanje

Dan reformacije 2009 je sicer že za nami, rad pa bi izpostavil nekaj poudarkov iz govora, ki ga je imel na državni proslavi ob tem prazniku dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS in nedavni gost Glasove preje. Predsednik je po stroki sociolog in tako je znal povezati duha Lutrovega in Trubarjevega časa z današnjim na poseben način, preko kapitalnega dela, ki ga je napisal sloviti nemški sociolog Max Weber in ima pomenljivi naslov: Protestantska etika in duh kapitalizma (1905). Ta knjiga je predvsem sijajna razlaga, zakaj je protestantski del sveta v kapitalizmu prehitel katoliškega. Zakaj? Zato, ker je stroga protestantska etika (za razliko od tedanjega vatikanskega razsipništva in razuzdanosti) zahtevala, da se je treba omejevati, varčevati, privarčevanega denarja pa ne pošiljati v Vatikan, temveč vložiti v nova in gospodarna dela (»projekte«), danes bi rekli investirati, kapitalizirati.

Weber je v predgovoru k svojemu delu poudaril, da kapitalizem v svojem izvornem pomenu ni golo hlastanje za dobičkom in premoženjem, kakršno je, denimo, značilno za slovenske in druge tajkune. »Kapitalizem sam po sebi ni ustvaril niti 'pridobitniškega gona' niti 'težnje po dobičku' - po kar se da najvišjem možnem denarnem dobičku. Take težnje najdemo pri natakarjih, zdravnikih, kočijažih, lahkoživkah, podkupljivih uradnikih, vojakih, roparjih, križarjih, obiskovalcih igralnic, beračih; lahko rečemo pri vseh vrstah ljudi, v vseh obdobjih in v vseh deželah sveta, povsod, kjer obstaja ali pa je obstajala objektivna možnost zanje. Že v otroškem vrtcu kulturne zgodovine bi morali enkrat za vselej prenehati s takim naivnim pojmovanjem kapitalizma. Brezobzirno pridobitniško hlastanje sploh ni značilno za kapitalizem, še manj pa je to njegov duh. Kapitalizem naj bi pomenil omejevanje ali pa vsaj racionalno umirjanje tega iracionalnega gona. Vsekakor pa je identičen s težnjo po zmeraj novem dobičku v kontinuiranem racionalnem kapitalističnem podjetju: s težnjo po racionalnosti.«

Ko je v svojem govoru navedel citirani odlomek, je dr. Gantar nadaljeval, kakor sledi: »Če so razmeroma zapletena razmišljanja Maxa Webra o povezavi med protestantsko etiko in duhom kapitalizma vsaj približno ustrezna, se mi za zaključek ponuja naslednja misel: protestantizem je, tako kot sem nakazal na začetku, jezikovno-kulturno prerodil Slovence; pripravil pogoje za poznejše narodno uveljavitev; z začetkom kodifikacije slovenskega jezika v moderni jezik je slovenščino vzpostavil ne samo kot jezik podeželja, temveč tudi kot jezik meščanstva in kot univerzalno sredstvo sporazumevanja v našem prostoru; vzpostavil je jezikovno prostorsko identiteto, ki je ni bilo več mogoče izbrisati. Te zasluge so nesporne in neminljive. Ampak v luči današnjega duhovnega trenutka bi si nemara želeli še več: da bi se nas protestantizem dotaknil še bolj, tudi v njegovem gospodarsko-kulturnem in racionalnem temelju. Da ne bi ostal samo spomin, da bi tudi danes 'racionalna etika' obvladovala naše ravnanje. Da bi znali razumeti besedo 'omejevanje'!«

Na eni strani imamo torej slej ko prej »brezobzirno pridobitniško hlastanje«, na drugi »omejevanje ali pa vsaj racionalno umirjanje tega iracionalnega gona«. Vprašanje je zdaj, kdo bo danes poskrbel za takšno omejevanje? Računati na »racionalnost« posameznikov bi bilo v mnogih primerih naivno. Zato mora vmes poseči država. Je bil govor prvega moža zakonodajne oblasti v državi le pobožna želja, da se to zgodi, ali tudi že napoved, da bo država dejansko še okrepila svoje delovanje v smeri omejevanja »tega iracionalnega gona«?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 27. junij 2021 / 23:35

Skupina Centra Korak na Borštnikovi domačiji

Cerklje – Skupina uporabnikov in osebja Centra Korak iz Kranja je na povabilo Tomaža Novaka, Borštnikovega praprapranečaka in lastnika Borštnikove domačije, v Cerkljah obiskala rojstno hišo Ignacij...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 3. januar 2008 / 07:00

Svojega zdravja gospodar

Vsak naj se sam odloči in ne država, kako bo porabljen denar, ki mu pripada od zdravstvenega zavarovanja. Vsak naj se sam odloči ali bo holesterol odpravil z jabolčnim vinom (tukla, mošt) ali s strupo...

Humor / četrtek, 3. januar 2008 / 07:00

Mrzel veter vlado žene

Slovenska vladna posadka se je prvi dan novega leta mudila v Portorožu. Slišati je, da si pripravljajo teren za jesensko selitev v tople kraje. Kot so namreč ugotovili po končanih predsedniških volitv...

Prosti čas / četrtek, 3. januar 2008 / 07:00

Srečno 2009

Kako postaneš internetna zvezda in zakaj se je ob prehodu iz starega v novo leto v Kranju na platnu zasvetil napis: Srečno 2009.

Zanimivosti / četrtek, 3. januar 2008 / 07:00

Marinkine posebne sposobnosti

Med redkimi ljudmi, ki imajo posebne, nepojasnjene sposobnosti, je tudi Marinka Mikelj iz vasi Milje pri Kranju. Zgodaj je zaznala moč v dlaneh, saj s polaganjem rok lahko pomaga pri različnih bolečin...

Šport / četrtek, 3. januar 2008 / 07:00

Ob jubileju slovesna akademija

Z jutrišnjimi tekmami se zaključuje prvi del tekmovanja v hokejski ligi EBEL, ekipa Acronija Jesenic pa gosti Graz 99ers; slovesno ob 60-letnici ustanovitve HK Jesenice.