Koliko umetnikov v enem mestu!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 5. november 2009 / 06:00

Letos mineva 30 let od ustanovitve Združenja umetnikov Škofja Loka (ZUŠL). Nima vsako mesto toliko umetnikov in njihovih sopotnikov ter takšnega združenja. Po drugi strani pa je vprašanje, koliko jih loško mesto sploh upošteva?

Začelo se je torej pred tremi desetletji. »V letu 1978 je bila v Ljubljani razstava Slovenska umetnost 1945-1978, ki je sprožila veliko polemik o likovni umetnosti pri nas, med drugim tudi o položaju in statusu umetnikov. V teh razpravah smo sodelovali tudi loški umetniki. Z ustanovitvijo društva smo želeli izboljšati pogoje za delo, saj v Škofji Loki ni bilo niti enega najemnega ateljeja, ni bilo manjšega razstavnega prostora za predstavitev najnovejših del iz ateljejev, ni bilo publikacije o loškem slikarstvu, čeprav tu živi sorazmerno veliko slikarjev, tradicija pa je dolga od Jerneja iz Loke naprej. Prvi zapiski o nastanku združenja umetnikov so iz januarja 1979, na tem sestanku smo bili Franc Novinc, Herman Gvardjančič in Berko. Sestajali smo se pri Berku. K sodelovanju in ustanovitvi društva smo povabili druge likovnike in druge umetnike, ki so bili člani ustreznih slovenskih umetniških društev. Tako so med ustanovitvenimi člani slikarji, glasbeniki in literati.« Tako se ustanovitve spominja slikar Franc Berčič Berko, eden od pobudnikov.

Med »prvoborci« za umetniško stvar v Loki je bil tudi slikar Herman Gvardjančič. »V tistem času smo bili zelo kritični do nenehnega poudarjanja, da je Škofja Loka 'slikarsko' mesto, od tega namreč prav slikarji nismo imeli nobene koristi. Res je, da se je skozi to mesto sprehodilo veliko število slovenskih slikarjev. Praktično vsi naši impresionisti, Anton Ažbe, Gabrijel Stupica, France Mihelič, Ive Šubic, če naštejem samo največje, vendar od njih ni v Škofji Loki ostalo nič. Mesto ni bilo sposobno zadržati vsaj nekaj pomembnih slik tako impresionistov kot tudi kasnejših slikarjev, ki so v Škofji Loki ustvarjali in nekateri tudi živeli. Mesto ni imelo slikarske zbirke teh slikarjev in je še danes nima! V času, o katerem govorim, tudi ni bilo primernih galerijskih prostorov. Na gradu je Andrej Pavlovec sicer organiziral razstave, ki pa so bile v neprimernih prostorih z neprimerno razsvetljavo, organizirane z malo denarja. V 'slikarskem mestu' je vladala neka čudna kulturna politika! Spominjam se, da smo se prav slikarji morali vedno boriti in se dokazovati, da smo tukaj. Knjižničarji, literati, celo odrska umetnost in amaterske dejavnosti, vsi so dosegli bistveno večjo pozornost kot slikarji …«

Zraven je bil tudi slikar Franc Novinc. »Združili smo se umetniki Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke. Našo idejo o takrat prazni Kašči na Spodnjem trgu, ki bi jo preuredili v galerijske prostore, so takoj podprli člani območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka, kasneje tudi občina. Leta 1980 smo organizirali razstavo akademskega slikarja Franceta Miheliča v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu in mu podelili tudi Groharjevo nagrado, on pa nam je obljubil, da bo poklonil svoja slikarska dela Škofji Loki, če mu uredimo primerne prostore za stalno postavitev. Ob odprtju Doma obrtnikov leta 1985 je slikarsko razstavo v vseh prostorih postavil Franc Novinc. Likovni kritik Aleksander Bassin je v svojem govoru poudaril: 'Zdaj, ko ste si obrtniki tako lepo uredili svoj dom, se ozrite na sosednjo Kaščo in jo preuredite v hram umetnosti.' Od tedaj, ko je slikar France Mihelič obljubil, da bo poklonil dela, pa do odprtja Kašče z njegovo zbirko so se v Škofji Loki zamenjali štirje župani.«

Ustanovni občni zbor ZUŠL je bil 4. junija 1979. Ustanovni člani so bili: Berko, Pavel Florjančič, Marjan Gabrijelčič, Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Zdenko Huzjan, Tone Logonder, Franc Novinc, Jože Peternelj in Ive Šubic. Vseh članov združenja od ustanovitve do danes pa je (bilo) kar 60! Naštejemo jih po abecedi: slikar Berko, risar stripov Matjaž Bertoncelj, arhitektka-oblikovalka Jelena Bertoncelj, slikar Matej Bizovičar, slikar Rado Dagarin, slikarka Barbara Demšar, slikarka Tina Dobrajc, slikar Janez Ferlan, slikar Pavel Florjančič, kipar Metod Frlic, skladatelj Marjan Gabrijelčič, slikar Herman Gvardjančič, slikar Janez Hafner, avtorica tapiserij Silva Horvat, slikar Jakov Hure Delmati, slikar Zdenko Huzjan, slikarka Sanela Jahić, slikar Boris Jesih, slikar Jurij Kalan, slikar Matej Košir, slikarka Barbara Kastelec, glasbenica Marija Kocijančič, slikar in oblikovalec Tomaž Kržišnik, fotograf Tomaž Lunder, kipar Tone Logonder, pesnica Neža Maurer, slikar Simon Mlakar, glasbenik Miloš Mlejnik, glasbenik Anton Natek, publicist Miha Naglič, slikar Franc Novinc, pesnik in publicist Blaž Ogorevc, slikarka Klara Ogorevc Jenko, slikar Jože Peternelj Mausar, slikarka Agata Pavlovec, slikarka Mirna Pavlovec, fotograf Andrej Perko, pisatelj Boris Pintar (Gojmir Polajnar), slikar Janez Plestenjak, kipar Matej Plestenjak, izdelovalka umetnostne obrti Petra Plestenjak Podlogar, glasbenik Tone Potočnik, slikar Marjan Prevodnik, fotograf Igor Pustovrh, oblikovalka Nataša Šušteršič Plotajs, pevka Uršula Ramoveš, pesnik Janez Ramoveš, risar stripov Iztok Sitar, Aljoša Sotler, kipar Gorazd Sotler, Rok Souček, Darja Souček, slikar Ive Šubic, slikarka Maja Šubic, glasbenik Tomaž Tozon, slikar Marij Vrenko, oblikovalka Jasna Vastl, arhitekt in pisatelj Tomaž Vrabič, oblikovalec Marjan Žitnik, igralec Igor Žužek. Častna člana združenja sta bila slikarja France Mihelič in Gabrijel Stupica. Danes ima društvo 46 članov: 21 slikarjev, pet oblikovalcev, štiri glasbenike, tri fotografe, po dva kiparja, risarja stripov, pesnika, pisatelja, publicista ter po eno izdelovalca tapiserij, izdelovalko domače obrti, enega igralca. Prevladujejo torej likovniki, kar se za »slovenski Barbizon« tudi spodobi!

Umetniki so med vsemi ljudmi največji individualisti. Šteje predvsem tisto, kar ustvari vsak sam kot avtor, njegov opus. Kolektivno (danes se reče timsko) delo ni v njihovi naravi. In vendar so v ZUŠL marsikaj naredili tudi skupaj. Postavili so več letnih preglednih razstav in izdali kataloge. Podelili so celo vrsto Groharjevih nagrad in štipendij. Sodelovali so v Loških umetniških utripih in na Groharjevih slikarskih kolonijah. Mlajšim umetnikom so pridobili več ateljejev v stolpu Škofjeloškega gradu in v Starološkem gradu. Ustanovili so galerijo Ivana Groharja na Mestnem trgu, kjer je še danes sedež društva; v njej so v 22 letih od ustanovitve 1987 do leta 2009 postavili okrog 200 razstav. Njihovo delo je Kolonija Iveta Šubica, spočeta 1997. Prve so bile v Mlaki pod Starim vrhom, od 2002 so v Šubičevi hiši in v Lovskem domu v Poljanah nad Škofjo Loko. Od 2002 vsako leto izdajo Časopis ZUŠL in priredijo »Mali format«, božično-novoletno prodajno razstavo umetniških del malega formata. Ves čas so sodelovali z drugimi društvi in organizacijami … Skratka: umetniki z območja nekdanjega loškega gospostva freisinških škofov so v zadnjih 30 letih vtisnili mestu in dolinama svoj pečat. A zdi, se da jim to okolje za njihov prispevek ni posebej hvaležno?

(Vir tega pisanja je kronika ZUŠL, ki jo je sestavila Agata Pavlovec in bo objavljena v zborniku.)