Družina in šola odgovorni za jezik

Po podatkih koroškega deželnega šolskega sveta iz Celovca obiskuje v letošnjem šolskem letu na ljudskih, srednjih, strokovnih in višjih šolah na Koroškem pouk slovenščine 3979 učencev in dijakov ali 101 več kot v preteklem šolskem letu.

Novi predsednik deželnega šolskega sveta Walter Ebner je ob tem podatku dejal, da glede na prihodnost otrok in mladine tudi starši na Koroškem v vedno večji meri spoznavajo dvo- in večjezičnost kot prednost, pouk slovenščine pa je po njegovem posebna ponudba, ki naj bi pomagala pri ohranjanju in utrjevanju slovenskega jezika in kulture.

Podatek o številu otrok, ki se ob nemščini učijo tudi slovenščino, je na prvi pogled razveseljiv. Z njim se hvalijo koroški politiki, ki dokazujejo, da je to znak dobre manjšinske politike, za nekatere manjšinske politike na Koroškem pa je to znak zasuka v prid Slovencem. Tudi za marsikoga v Sloveniji je to razlog za veselje. Pogled z druge strani pa ni tako razveseljiv. Znanje slovenščine je iz leta v leto slabše in bodo potrebni novi, učinkovitejši načini poučevanja. Le dobrih 13 odstotkov učencev prihaja v šolo s solidnim znanjem slovenščine, pri 20 odstotkih je znanje slovenskega jezika slabše, kar 66 odstotkov učencev pa v začetku šole slovenščine sploh ne zna. Za primerjavo. Leta 1981 je še 43 odstotkov prvošolcev znalo slovenščino od doma, danes pa, kot že zapisano, le dobrih 13 odstotkov.

Danilo Katz, učitelj na ljudski šoli v Globasnici/Globasnitz v Podjuni, član strokovnih skupin pri deželnem šolskem svetu in predsednik Združenja dvojezičnih pedagogov, pravi, dav čakajo dvojezično šolstvo veliki izzivi. Treba bo izdelati nekaj dodatnih modelov, ki bodo uporabni tudi v praksi. Težava je tudi v pomanjkanju dvojezičnih učiteljic in učiteljev, zato namerava združenje več mladih navdušiti za ta poklic. O vzrokih za slabo znanje slovenščine med prvošolčki pa je Danilo Katz povedal, da starši preveč pričakujejo, da bo le šola naučila njihove otroke slovensko. Bolje bi bilo, če bi že doma po družinah dajali več pozornosti slovenščini, kar bi učiteljem omogočilo lažje in boljše delo. Pogosto prav slabo znanje slovenščine onemogoča enaka deleža pouka v nemščini in slovenščini. V tem prednjačita Mohorjeva ljudska šola v Celovcu in javna dvojezična šola v Celovcu, na katerih je polovica pouka v slovenščini, polovica pa v nemščini.