Peter Božič (Foto: Miha Fras)

Šumi Petra Božiča

Peter Božič, Šumi, drama, Študentska založba, Ljubljana, 2009, zbirka Beletrina, 86 strani, 17 evrov.

»Načeloma vseskozi iščem primerno zgodbo za to, kar me najbolj muči. In mene muči problem izročila. Sam sem pripadal generaciji, ki je izšla iz vojne. Mi nismo potrebovali mita partizanščine, ker smo imeli svojo lastno legitimiteto. Partizanščina je zame odpor v imenu lastnega človeškega dostojanstva. Zgodovinsko gledano sta partizanščina in domobranstvo avtentični. Imeli smo močno socialdemokracijo, iz katere je nastala Komunistična partija. NOB-ja brez socialne revolucije ne bi bilo. Domobranstvo pa je izšlo iz zgodovine katolištva. V II. svetovni vojni smo Slovenci prvič postali zgodovinski narod in zato moramo spoštovati vse žrtve. V življenju imamo vsi neko izročilo, nekaj, kar nas presega in naredi za člane skupnosti. Če človek tega nima, je popoln individualist.«

BARBARA (za šankom v Šumiju): A je bil danes sploh kdo tukaj?
MARIJA: Težko ti to povem.
BARBARA: Torej je bil tukaj, Chubby.
MARIJA: Bil je tukaj. Rekel mi je, da zadnjič. Poglej, kaj je napisal na zid:
CHUBBY WAS HERE
BARBARA: In to je vse.
MARIJA: Čisto vse! In za zmeraj.
(Peter Božič, Šumi, 2009)

Tako Peter Božič v intervjuju Gašperju Trohi ob izidu njegove zadnje knjige, drame Šumi. Njen glavni junak je legendarni Chubby, pesnik (pravo ime Vojin Kovač, 1949-85, 27. marca letos bi dopolnil 60 let). Če komu, potem njemu pristoji oznaka »individualist«. A zdi se, da je imel tudi on »neko izročilo«. V Božičevi drami (Peter mu je že pred tem posvetil roman Chubby was here, 1987) namreč odkoplje Narednikove (očetove) kosti, jih zavije v preprogo in z vlakom odpelje na jug, v kraj, kjer se je Narednik rodil. Tako izpolni obljubo, ki mu jo je dal. Narednik mu namreč govori: »Človekove kosti morajo biti pokopane tam, kjer je človek živel, in ne tam, kjer ni. Obljubi, da me boš pokopal v Stalaću. Tam je veliko ovalnih kamnov, nagrobnih spomenikov, stečkov. Od bogomilov. Jaz s temi kamni nimam nič, nisem ne pravoslavec ne musliman, ne protestant in ne katolik, moja vera je samo moja! Sem samo vse, kar sem živel, zato boš moje kosti pokopal pri Mostarju.« Te besede, ki jih je v Narednikova usta položil Božič, so po mojem tudi njegova, Petrova vera. Drama Šumi je njegova zadnje objavljeno delo, izšlo je le malo pred njegovo smrtjo in tako lahko velja za njegovo poslednje sporočilo: Moja vera je samo moja! Sem samo vse, kar sem živel.

Na gornje Chubbyjeve oziroma Petrove besede o izročilu (»smislu«) je Troha postavil še zadnje vprašanje: »Lahko dramatika, literatura seže onkraj, najde ta smisel, ki ga vsi iščemo?« Avtor je odgovoril: »Edino literatura lahko to naredi, a se nam ta smisel vztrajno izmika. Če bi ga namreč našli, ga ne bi bilo več.« Bistvo je v torej v iskanju, ne v tistem, kar bi morda našli … Drama Šumi bo kmalu tudi uprizorjena, v Mladinskem gledališču, že v tej sezoni. O njej, pa o Chubbyu in o Petru bo torej še veliko govora, za zdaj pa si preberimo dva odlomka iz njegovih dram, ki sta kot navedka vpletena v to pisanje. Iz njiju se lepo vidi oziroma začuti, kaj je tisto novo, kar je Peter Božič dal slovenski dramatiki, ko je vanjo uvedel dramo absurda in jo tako naredil moderno, evropsko. V slovenski dramatiki je tisto, kar sta v evropski Beckett in Ionesco. Sicer pa je vse, kar je živel.

TRGOVEC: Tako na kratko. Ali morda veste vsaj to, kdo je ta človek in kaj?
CUNJAR: Kaj je bolj pomembno? Kaj je ali kdo je? Ko bi vam hotel povedati, kdo je, tega ne bi mogel, najbrž tudi on sam ne bi vedel, čeprav bi govoril ves dan o sebi. Kaj je? Zdi se mi, da zdaj ni nič. Toda to ni niti pomembno. Morda vas bo zanimalo to, da mi je nekaj zaupal. Zaupal pa mi je lahko, ker je že prej živel v tej hiši. Vsaj rekel mi je tako.
TRGOVEC: Kaj vam je zaupal?
CUNJAR: Da se da priti od tod. Da je izhod od tod.
TRGOVEC: Kje?
CUNJAR: Tega pa mi, če pomislim natanko, sploh ni povedal. Ga nisem niti vprašal, ker se mi je zdelo neprimerno nadlegovati ga s tem, ko pa je bilo jasno, da bo kmalu umrl.
(Peter Božič, Zasilni izhod, 1957) 

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 5. junij 2022 / 08:06

V družbi z brezčasnim umetnikom

V Galeriji Miha Maleš je na ogled razstava Božidar Jakac – brezčasni umetnik. Razstavljen je izbor grafik in slik enega najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov dvajsetega stoletja, s katerimi v Kamn...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 23. maj 2019 / 22:32

Velika naložba v novo orodjarno

V škofjeloškem podjetju LTH Castings so končali petdeset milijonov evrov vredno naložbo v visoko tehnološko orodjarno na Trati.

Razvedrilo / četrtek, 23. maj 2019 / 22:32

Meka gorenjske mobilnosti odprla vrata

Na svečanem odprtju Avtohiše Vrtač na Primskovem pri Kranju je za novo pridobitev direktor Porsche Slovenija Danilo Ferjančič uporabil tudi poimenovanje meka gorenjske mobilnosti. Dodal je...

Šport / četrtek, 23. maj 2019 / 22:18

Boksarji v novih prostorih

V Boksarskem klubu Kranj so se pred kratkim preselili v na novo urejene prostore v pritličju zimskega bazena, kjer so končno dobili primerne pogoje za vadbo.

Volitve 2019 / četrtek, 23. maj 2019 / 22:18

Slovenka leta kandidira za poslanko

Gostja nedavnega pogovornega večera Zakaj iz okoljskega aktivizma v politiko je bila Urša Zgojznik, nosilka liste Povežimo se, predsednica društva Ekologi brez meja, Slovenka leta in kandidatka za pos...

Kronika / četrtek, 23. maj 2019 / 12:56

Mačka z vso silo vrgel v globino

Policisti preverjajo, ali gre na nedavno objavljenem posnetku mladeniča, ki z vso silo vrže mačka v globino, za primer mučenja živali.