Rešili so jih novi projekti

Usmeritev Iskre Mehanizmov v razvojnega dobavitelja se je več kot potrdila. Iz hude krize pred letom so se izvlekli in sedaj poslujejo celo bolje kot v času nekdanje konjunkture. Direktor je postal večinski lastnik.

Lipnica – O tem, da je imela družba Iskra Mehanizmi, d. o. o., Lipnica precej razvojnih težav in iskanja primerne proizvodnje na hitro se razvijajočem področju elektrotehnike, smo na straneh našega časopisa večkrat poročali. Tokrat nas je v pogovoru z direktorjem dr. Marjanom Pogačnikom zanimalo, kako so se spopadli z gospodarsko krizo in hudo recesijo v panogi, ki je bila v njej med najbolj prizadetimi.

Družbe, ki so dobavitelji avtomobilski industriji ter industriji gospodinjskih aparatov v tujini, so v tej gospodarski krizi med najbolj prizadetimi. Kako je kriza vplivala na Iskro Mehanizme?

»Prav pred letom dni, torej v oktobru lani, so se tudi nam naročila praktično razsula. V treh tednih so se nam zmanjšala za štirideset odstotkov. Ker smo proizvodna družba, ki devetdeset odstotkov proizvodnje izvaža, donosi niso ravno veliki, zato smo postali resno ogroženi. Šok je bil resnično velik in že v novembru nam ni preostalo drugega, kot da začnemo zmanjševati število zaposlenih. Odpovedali smo vse pogodbe za določen čas in začeli odpuščati tudi redno zaposlene. Tako je odšlo okoli trideset pogodbenih delavcev in od 15 do dvajset redno zaposlenih, slednji z odpravninami. Takrat seveda še ni bilo vladnih ukrepov z državno podporo za skrajšani delavnik in za čakanje na delo, položaj pa je bil tako zaostren, da je tudi za preostale zaposlene zmanjkovalo dela. Prvič v zgodovini podjetja so bili v celoti izkoriščeni dopusti, nadure in kljub temu so šli nekateri v minus.

Tako stanje je seveda močno vplivalo na poslovni rezultat. Leto smo zaključili z izgubo, približno milijon evrov, ki jo sicer bomo pokrili iz preteklega dobička in rezervacij.«

Ste tedaj sploh videli perspektivo?

»Vakuum, v katerem smo se znašli, je resnično zbujal skrb, upanje so nam dajali le že pripravljeni novi projekti, čeprav ni bilo nobene garancije, da bodo sprejeti. Tudi naši partnerji v Nemčiji so začeli ustavljati proizvodnjo, delali so le po štiri dni na teden in zmanjševali plače. Vendar pa smo ocenili, da moramo ohraniti kritični nivo motivacije in zagona, predvsem zato, da bi z novimi projekti čim hitreje nadomestili tako velik izpad. Bila je to hoja po robu, le v novih projektih smo videli rešitev.«

Za kakšne projekte gre? Ste se pri njih uveljavili kot razvojni dobavitelj?

»Gre tako za klasične prodajno razvojne projekte kot tudi za strateške projekte, ki pomenijo za nas velik korak. Zlasti to velja za t. i. senzor Adaptive Cruise Control – to je avtomobilski modul nove generacije, prvič vgrajen v nov model Mercedesa E klase, ki meri razdaljo do avtomobila, ki vozi pred njim, in prilagaja hitrost. Običajno za avtomobilske dobavitelje velja, da izdelujejo dele po vnaprej dani dokumentaciji. Mislim, da smo ena redkih slovenskih družb, ki je sodelovala z Mercedesom že v fazi razvoja. Zanimivo je tudi, da pri izdelavi modula sodelujejo tudi dobavitelji iz drugih držav in da je zaradi potrebne robustnosti uporabljena povsem nova, t. i. MID-tehnologija - tiskanje vezij na navadno plastiko.

Poleg tega smo tedaj uvedli v proizvodnjo dva sorazmerno velika nova razvojna projekta s področja malih gospodinjskih aparatov za Philips in začeli proizvodnjo modula za javno razsvetljavo, kar pa ni bil razvojni projekt, pač pa smo prevzeli proizvodnjo našega dolgoletnega partnerja iz Nemčije.«

Začetek proizvodnje običajno zahteva dodatne napore, pa tudi finančna vlaganja. Kako ste rešili to plat, saj vemo, da se je kriza začela prav z zmanjšano podporo bank gospodarstvu?

»Ta plat je bila posebej naporna, vendar če so projekti realni, perspektivni, se zanje dobi tudi denar. Z zadovoljstvom sedaj ugotavljamo, da je letošnje poslovanje v primerjavi s lanskim prvim polletjem, torej z obdobjem, ko je bila še konjunktura, za dobro desetino boljše. Dobro tretjino prihodkov ustvarimo z novimi projekti, ki so bili torej naša rešitev. Več kot očitno je, da je to prava pot in za prihodnje leto že pripravljamo serijo novih projektov, ki dajejo upanje, da bomo v letu 2010 imeli rast celo večjo od 20 odstotkov.«

Boste tudi znova zaposlovali?

»Letos smo za premagovanje konic že zaposlovali pogodbeno, sicer pa se struktura proizvodnje tudi z avtomatizacijo in racionalizacijami spreminja v smeri manjšega deleža živega dela. Zato kakšnega zaposlovanja ne načrtujemo. Poleg tega smo imeli že lani pred krizo pripravljeno reorganizacijo družbe v smeri centralizacije, poenostavitve upravljanja in združevanja resursov posameznih programov.«

Iz doslej povedanega sledi, da protikriznih ukrepov vlade niste koristili, kaj pa razvojne podpore? Veliko se danes omenja tudi zadržanost bank, kreditni krč, rast obrestnih mer. Kako rešujete financiranje?

»Razmere na področju finančne podpore bank gospodarstvu so še vedno bistveno slabše kot pred enim letom, se pa stabilizirajo in postopno normalizirajo. Za zdaj je naše sodelovanje z bankami korektno in usmerjeno v rast ter razvoj. Ukrepi vlade na področju ohranjevanja delovnih mest so bili za nas absolutno prepozni, pri podpori razvoju pa gre prav tako vse zelo počasi. Kandidirali smo za razvojna sredstva pri banki SID, za vlaganja pri projektu za avtomobilsko industrijo, vendar odločitev še ni in vsa vlaganja moramo financirati sami. Kar zadeva obresti, so se te zaradi zmanjševanja osnovne obrestne mere najprej zmanjšale, vendar pa so predvidevanja, da bodo obresti zelo rasle, kar bi bil lahko širši problem. Da bi ublažili ta gibanja, se oziramo in dogovarjamo tudi s tujimi bankami.«

Pred leti ste vlagali v povečanje proizvodnje plastičnih polizdelkov in skladišča v Kamniku. So se vlaganja obrestovala?

»Da. Pri tem naj omenim, da je prišlo na zahtevo naših partnerjev do spremembe pri logistiki. Na primer Philips ne prevzema več v svoje centralno skladišče, pač pa smo morali organizirati distribucijo po Evropi.«

V preteklih letih ste imeli kar nekaj težav, izčrpavanja družbe, zaradi ravnanj in prepirov med lastniki. Je s tem kaj bolje?

»Položaj se je spremenil, ker so se prepiri med lastniki nadaljevali do te mere, da sta dva od njih spoznala, da je cena, ki jo zaradi njihovih medsebojnih nesoglasij plačuje naše podjetje, prevelika in sta prodala svoje deleže. Zato sem se pred dvema letoma za nakup 59-odstotnega lastništva po temeljitem premisleku odločil sam. Odločitev ni bila lahka, saj sem v ta namen moral zastaviti celotno moje premoženje, a sem presodil, da je to edina možnost zaščititi razvoj podjetja pred danes t. i. tajkuni, ki v podjetje niso vložili nič in so ves svoj čas uporabili za izčrpavanje in bogatenje na račun podjetja. Sicer sem takšno možnost predstavil tudi sodelavcem, vendar se zanjo niso odločili, kar popolnoma razumem. Tako pridobljen kontrolni delež nam omogoča, da preprečimo ravnanja, zlasti mahinacije z zemljišči v Kamniku, ki so družbo obremenjevala v preteklosti, delno pa davek takšnega ravnanja plačujemo še sedaj, po drugi strani pa aktivno zagotavljamo razvoj podjetja.«

Kako potem gledate na razvoj podjetja?

»Menim, da imamo dobre osnove tako za kvalitativno kot za kvantitativno rast. Ali poenostavljeno: delamo korake v smeri višje dodane vrednosti in tudi rast prodaje bo, kot kaže, kar občutna. Ustvarila se je dobra ekipa sodelavcev, za katere res lahko rečem, da so odlični. Če ne bo druge recesije, verjamem v uspešen razvoj podjetja v prihodnjih letih.«