Komentar: Vožnja v napačno smer

Vse pogostejši primeri vožnje v nasprotno smer po avtocestah terjajo od njihovega upravitelja Darsa učinkovito ukrepanje. Tega se najbrž zaveda tudi nova predsednica uprave Mateja Duhovnik, ki je takoj po nastopu mandata sklicala delovni sestanek s pristojnimi službami družbe in se med drugim seznanila tudi s pet let staro študijo ukrepov za preprečevanje vožnje v nepravilni smeri na slovenskih avtocestah. Čeprav omenjena študija navaja, da je uporaba fizičnih ovir, kot so jeklene prepreke (ježki), neprimerna in neustrezna, pa zadnji dogodki dokazujejo, da tudi postavitev posebne prometne signalizacije in t. i. »rok« z napisom STOP, napačna smer na izvozih z avtoceste ni zadostna rešitev.

Naj bo nabor ukrepov za preprečitev vožnje v napačno smer še tako širok, se seveda takšnim kršitvam ne bodo mogli v celoti izogniti niti v prihodnje. Vzroki, da nekateri vozniki na avtocesto zapeljejo v napačno smer, so različni – od vožnje pod vplivom alkohola do zmedenosti predvsem starejših voznikov pa tudi tujcev, ki jim naše ceste niso dovolj poznane, ob slabem projektiranju ter neustrezni prometni signalizaciji in slabih varnostnih ukrepih v primerih zoženj vozišč pa se njihova zmedenost še stopnjuje, s tem pa tudi možnost napake. V razmislek zakonodajalcu pa še naslednja zakonska nedoslednost: za razmeroma nenevarno vožnjo po odstavnem pasu vas bodo policisti oglobili z 260 evri, za zelo nevarno vožnjo v napačno smer po avtocesti pa boste plačali 300 evrov globe, resda pa boste prejeli tudi pet kazenskih točk.