Stari časniki na računalniku

Arhivi zgodovine in arhivi časa se polnijo.

V prvi vrsti predstavljajo vsi ti dokumenti in izdelki prostorski problem, ki pa je še najmanjši. Veliko večji in bolj pereč problem je ohranjanje vseh teh arhivov našim zanamcem. Zob časa predstavlja nepremostljivo oviro, če naj se zgodovina ohrani takšna, kot je. Arhivi zgodovine propadajo, se polnijo, pri tem pa so v sedanjem stanju nepremostljiva ovira za veliko ljudi, ki nimajo možnosti ali zmožnosti, da bi vanje vstopili ter do njih dostopali. Ohranjanje naše zgodovine in kulturne dediščine pomeni ohranjanje naše identitete in prepoznavnosti. Namreč široko gledano je dediščina ves zgodovinski spomin, ki je povezan s človekovo kulturo. Ožje pa je v tem okviru tisto, kar je vredno varovati.

Za ohranitev arhivov zgodovine je nujno potrebno vsebine arhivov prenesti na elektronski medij. To zagotavlja njihovo preživetje skozi čas, zagotavlja njegovo medsebojno povezljivost, zagotavlja pa zlasti ohranjanje kulturne dediščine in narodnostne identitete. Pri tem se preko digitalnih vsebin omogoča dostopnost do teh vsebin vsem, ne glede na njihovo možnost in zmožnost. Če arhivov ne bomo prenesli na nove medije in zagotovili njihove prenosljivosti tudi za naprej, bo zgodovina res samo še del zgodovine. Digitalizacija gradiv nam na področju ohranjanja kulturne dediščine ponuja povsem nove možnosti in hkrati nalaga dolžnost, da dediščino naših prednikov shranimo v tako obstojni obliki, da se bodo lahko z njo seznanili tudi naši potomci.

Časnik je medij, ki je stalno na mestu dogajanja, je tisti pisani vir, ki ga ljudje lahko spravijo in čez čas spet pregledajo ter preberejo. Področje časnikarstva je kanal, preko katerega dostopajo do novic in informacij vsi. V časniku je zabeležen čas, v njem so dogodki, zgodovinske prelomnice in osebe, ki skupaj tvorijo zgodovino časa. Na področju časnikarstva se dnevno formira veliko število vsebin. Na letni ravni lahko govorimo, da se za celotno Slovenijo sproducira več kot 2,5 milijona strani novic. Pogled v zgodovino pokaže, da večina časnikov v Sloveniji izhaja že več kot pol stoletja. V tem času se v kleteh arhivov nahaja že več kot nekaj deset milijonov strani zgodovine skozi čas.

Ta zgodovina lahko postane del zgodovine, če se problematike ne lotimo v čim prej možnem času. Časniki bledijo, listi papirja se trgajo in drobijo, zgodovina pred nami dobesedno izginja v prah. Postopki digitalizacije časnikov so nujni in neizogibni, drugače bomo izgubili del sebe, svoje zgodovine.

Priložnosti, ki jih prinaša razvoj, je potrebno izkoristiti. Neizkoriščene priložnosti le še poglabljajo problematiko ohranjanja naše kulturne dediščine. Prenos naše dediščine zanamcem in omogočanje njihove dosegljivosti vsem, tudi preko meja Slovenije, torej našim zdomcem in izseljencem, je ključnega pomena, če naj bo Slovenija tudi čez leta prepoznavna država. Priložnosti se kažejo v smeri promocije, razlaganja zgodovinskih dejstev, tako na političnem kot tudi čisto strokovnem področju, povečani prepoznavnosti države in ohranjanju kulturne dediščine. Priložnosti, ki jih prinaša informacijska družba, je potrebno le izkoristiti in uporabiti nam v prid. Klasičen pristop tako prerašča v multimedijo.

Tudi Gorenjski glas ima že 62-letno zgodovino. V tem času je nastalo že več kot sto tisoč strani časopisa, ki je zvečine ohranjen le v papirni obliki. Digitalizacije se lotevamo tudi mi in ni daleč čas, ko boste lahko na internetu prebirali članke iz naše in vaše mladosti.