Slovensko znanje še beži na tuje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 19. oktober 2009 / 06:00

V Ljubljani je bila v sredo in četrtek konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije.

Ljubljana – Svetovni slovenski kongres iz Ljubljane še vedno organizira konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. V sredo in četrtek je bila v Ljubljani pod pokroviteljstvom predsednika vlade Boruta Pahorja že VI. konferenca, na kateri so sodelovali tudi nekateri mlajši slovenski znanstveniki, ki delujejo v tujini. Njihovo število ni majhno. Med letoma 1995 in 2005 je šlo na tuje zaradi šolanja ali boljših razmer za delo 15 odstotkov znanstvenikov, ki so bili zaposleni v slovenskih podjetjih in znanstvenih ter raziskovalnih ustanovah. Le petina se je vrnila, drugim pa je tujina omogočila boljše razmere za raziskovalno delo. Po svetu pa naj bi bilo kar šeststo doktorjev znanosti, ki so Slovenci ali imajo slovenske korenine.

»V času gospodarske krize je treba zagotoviti razmere, da bi se bili posamezniki s svojimi izkušnjami v tujini pripravljeni vrniti in delati pri skupnem razvoju Slovenije,« je na začetku konference povedal njen pokrovitelj, predsednik vlade Borut Pahor. »Najbolj usposobljen kader je ključen za razvoj in prehod v družbo znanja in prav zato je emigracija teh ljudi za majhno državo, kot je Slovenija, še posebej problematična. Povečati je treba zanimanje in možnosti za vračanje znanstvenikov v domovino. Pozdravljam idejo kroženja znanja in ljudi, ki se uveljavlja v Evropski uniji in v bolonjskem procesu. Takšen pristop je dobra osnova za sodelovanje matične domovine s strokovnjaki, ki delajo v tujini.«

Centri odličnosti, ki jih načrtuje vlada, so priložnost, da se vanje vključijo najboljši strokovnjaki, je menil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, akademik dr. Boštjan Žekš. Ti centri so lahko pomembni dejavniki razvoja družbe, ki pa ga po mnenju predsednika Svetovnega slovenskega kongresa in direktorja raziskovalnega oddelka Svetovne banke dr. Borisa Pleskoviča ne bomo dosegli brez odgovornega in etičnega ravnanja v politiki in ekonomiji. Njuno zapostavljanje je po njegovem mnenju eden od pomembnih vzrokov za sedanjo krizo.