Rudi Zevnik in Alojzij Ješe sta predstavila prireditve ob 140. obletnici smrti Simona Jenka. (Foto: Tina Dokl)

Jenkove hiše ni več

Konec tega tedna so bile prireditve ob 140. obletnici smrti pesnika Simona Jenka. Na pobudo krajevne skupnosti je obnovljen spomenik na Podreči. Hiše Jenkovih ni več, na njenem mestu v Prašah zasebnik gradi štiri dvojčke.

Kranj – Na Podreči pred spomenikom Simonu Jenku so se pesniku v petek s kulturnim programom poklonili učenci iz Osnovne šole (OŠ) Orehek – Podružnica Mavčiče, OŠ Simona Jenka iz Smlednika, OŠ Simona Jenka iz Kranja in OŠ Staneta Žagarja iz Kranja. V soboto pa je bila pred spomenikom osrednja slovesnost, v Simonov spomin ob 140. obletnici njegove smrti (18. oktober 1869) so bili govorniki letošnji Jenkov nagrajenec Aleš Debeljak ter predstavniki ministrstva za kulturo in Mestne občine Kranj. Nastopili so Lovski moški pevski zbor Simon Jenko iz Medvod, Mešani pevski zbor Simon Jenko iz Trboj, Mešani oktet Lipa iz Sore, Moški pevski zbor Kokrčan s Kokrice, Moški oktet Rožmarin Društva Simon Jenko iz Temnice na Krasu, Mešani pevski zbor Litostroj iz Ljubljane in Kvintet Pihalnega orkestra Slovenske vojske, ki je zaigral uradno himno Slovenske vojske, Jenkovo pesem Naprej. Pesnikovo življenje so predstavili Polona, Jaka in Anže Zevnik.

»V Krajevni skupnosti Mavčiče smo imeli že od 170. obletnice pesnikovega rojstva (27. oktober 1835) pa vse do danes več dogodkov z namenom, da bolje spoznamo našega rojaka. V ustanavljanju je Kulturno društvo Simona Jenka Šmonca,« je povedal član Sveta KS Mavčiče Rudi Zevnik. »Obnovili smo spomenik Simonu Jenku na Podreči, ki so ga postavili leta 1929 in stoji na občinskem zemljišču. Prenova še ni v celoti zaključena, saj naj bi lokacijo dokončno uredili v spominski park,« je povedal predsednik KS Mavčiče Alojzij Ješe. Spomenik je vpisan v register kulturne dediščine.

Jenko se je rodil na Podreči, a se je kasneje preselil v hišo v Praše. Zapuščino je dobilo sorodstvo. Hišo in zemljišče so pred leti prodali, s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem iz leta 2007 investitor Dream iz Ljubljane gradi štiri dvojčke. Konservatorska svetovalka Renata Pamić iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Kranj, je povedala: »Naredili smo pregled hiše, stanje ogroženosti je bilo zelo veliko. Vse, kar je bilo v njej avtentičnega, je bilo uničeno. Ugotovili smo, da ni kvalitete, da bi se hišo varovalo kot kulturno dediščino, avtentična sta ostala samo lokacija in kozolec ob hiši.« Ko je bil še čas, pa očitno ni bilo interesa, da bi se hiša pesnika s Sorškega polja varovala kot nacionalni interes in za odkup in obnovo zagotovil denar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 1. julij 2011 / 07:00

Po lojtrci gor pa po lojtrci dol

Praznovali so petindvajset let podoknic in četrt stoletja znanega Podokničarja, ki ga upodablja Franc Pestotnik.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Na Bledu spet Alpski večer

Na največji prireditvi narodnozabavne glasbe v Sloveniji bo v živo igralo in pelo blizu dvajset ansamblov.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Panterjeve šape

Desa Muck je spisala nov roman, znani hujšajo na očeh slovenske javnosti, brez razburljivih in sladk(orn)ih telenovel pač ne gre. Hrvatje stavijo na Umag, avstrijski Štajerci pa na panterjeve šape.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da sem odkrila v svojem stanovanju še ena vrata, prostor, ki je spominjal na dodaten WC. Ko sem odprla vrata, je bila v njem dejanska WC-školjka, vendar vse polno neke golazni,...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Izgnani z domov

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled pretresljiva razstava z naslovom Izgnani z domov 1941-1945, ki obuja spomine Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v taborišča v Nemčiji,...

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Recesija in Barbika

Morda so se po vzoru Kalamarov in Žlindre našli Langa in Zreška pomlad. Združila naj bi jih recesija, lahko pa tudi Joževa poroka. Znani kantavtor Zoran Predin pa se je odločil, da nam zapoje nekaj sv...