Zvesti Gorenjskemu glasu

Pavel Kušar je že petdeset let naročnik Gorenjskega glasa. Dobival ga je tudi v Beograd k vojakom, kjer so ga z veseljem brali vsi Slovenci.

Rodil se je v Dragi, zadnji vasici škofjeloške občine, kamor je pripeljal tudi ženo Rezko. Ona je z Dobruše pri Vodicah, spoznala pa sta se nekega nedeljskega popoldneva v Zbiljah, v veliki gostilni Pri Baniču. Letos praznujeta že 47-letnico poroke. Oba sta upokojena, imata hčerko, sina in tri vnučke: Ajdo Marušo, Iztoka in Špelo. Pavel je bil zaposlen v tovarni papirja v Goričanah, Rezka najprej v Rašici, potem v Odeji. Imata avto, da se odpeljeta v trgovino, sicer imata veliko dela okoli hiše. Pavel prizna, da je žena pri tem bolj pridna. Sam pa se rad pohvali, da je bil dolgo časa politično angažiran in se je udeleževal vseh protestov, na katerih so se zavzemali za Janšo in demokracijo. Janez Janša mu je všeč zato, ker se je vedno upal postaviti za resnico, za katero se še zdaj postavlja in je zato glavni steber demokracije v Sloveniji, pove Pavel, ki je vedno stal v prvi vrsti protestnikov. Shranjene ima vse izrezke iz časopisov, kjer je na fotografijah in kjer so v pismih bralcev objavljali njegova stališča. Zaradi svoje politične drže je prejemal tudi anonimna pisma, onemogočali so ga tudi pri gradnji hiše, doda, ki jo je prav zaradi tega zgradil šele leta 1985.