Spoštovani g. Stušek

Lani ste sprehajali vašega psa po lepo urejenem pločniku zunaj naselja, nekje na Štajerskem. Kako lepo se je sprehajati varno po pločniku, to si že dolgo želimo vsi v radovljiški občini. Da v Radovljici ni strokovne načrtne gradnje infrastrukture, je pričalo preteklo celo zimo razkopano cestišče, mimo Leškega Dvora tako rekoč pred vašim pragom.

Glede na to, da mesto Radovljica že nekaj let nima industrijskih paradnih konj, bi bilo zelo lepo, če bi morda vsaj 10 odstotkov denarja vrnili v okolje, kjer bolj ali manj uspešno delujeta Elan in Seaway. Ker ste še pred nekaj leti obljubljali med in mleko v potokih. Želimo si urejene kolesarske steze proti Lescam in Radovljici.

 

Denar je prepotreben za obnovo zaščitene tehnične dediščine, kot so rake, izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, zamenjavo azbestnih cevi …, da ne naštevam naprej.

 

Če z davkoplačevalskim denarjem plačujemo letala in servisiranje letal Slovenske vojske, plače padalcem, ki so zaposleni v vojski in policiji, gorivo za njihove polete nad Radovljico, potem poiščimo še toliko drobiža, da bodo zamenjali letalsko eliso, iz dvokrakega v štirikraki, da bo hrup Pilatusov znosnejši.

 

Moj ded Marjan Kokot je bil prvi upravnik Letališča Lesce, nisem bil nikoli proti letališču, sem pa proti neznosnemu hrupu in podaljševanju letališke steze, ki nima gospodarnega računa, glede na bližino Brnika. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji že kar nekaj zelo neizkoriščenih letališč, kot so Maribor, Sečovlje in vojaško v Cerkljah pri Brežicah in vsi ti »spomeniki« z asfaltno ali betonsko stezo nimajo nobenih boljših rezultatov v letalskem turizmu. Naj padalci trenirajo na vseh teh letališčih, pa bo samo ene četrtina hrupa v Lescah.

 

Za tistih nekaj deset bogatih poslovnih, ki priletijo v Slovenijo in letijo z poslovnimi malimi falkoni in podobnimi letali, pa je prav tako bolj primerno brniško letališče z vso svojo osvetlitvijo, radarji in gasilci. Za vse tiste, ki pridejo v Lesce leteti športno, pa je ravno malo športno travno letališče čar, ki ga nimajo doma. Časi mednarodnih potniških povezav z Dunajem z DC3 Dakoto so minili. Torej ne vidim, kdo so letalci in tipi letal, ki bi pristajali v Lescah.

 

Denar 2,4 milijona evrov bi preudaren in splošno razgledan, vizionarskižupan znal koristno uporabiti in zgraditi na primer kolesarske steze, ki bi vsem gostincem v Radovljici prinesle več dobička kot pa podaljšanje letališke steze. Primerjava 60.000 kvadratnih metrov asfaltne pristajalne steze in ploščadi je enako 40 kilometrov kolesarske steze. Več prebivalcev bi uživalo in uporabljalo ta denar vložen v kolesarsko stezo. Če ga vložite v novo asfaltirano pristajalno stezo, bo uporabljalo ta denar samo 15-25 domačinov in 150 pilotov iz širše okolice in tujine.

 

Radovljica je idealna za družinska kolesarjenja, kot športna, ker ponuja zanimiva izhodišča tako za zahtevne kot za bolj ležerne kolesarje.

 

Druga možnost je gradnja sončne elektrarne po obeh nasipih avtoceste, in bi prinašala lep dohodek lokalni skupnosti.

 

To sta samo dva načina, kako bolj smotrno porabiti že plačani denar DARSa v prid lokalni skupnosti. Denar, ki ga je plačal DARS, je nekakšna odškodnina lokalni skupnosti in naj bi bil namenjen vsem občanom, ne pa samo peščici letalcev ali še slabše tajkunu, ki bo olastninil letališče.

 

Andrej Čufer

uni. dipl. ing. arh., MBA