Leto praznovanj za kranjske gasilce

Besedilo: Gasilska reševalna služba Kranj
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Kranjski gasilci letos praznujejo 130 let organiziranega gasilstva in 50-letnico ustanovitve poklicne gasilske enote.

Že leta 1812 je mesto Kranj zagotovilo denar za plačilo gasilskega čuvaja in za osnovno opremo za gašenje, vendar je leta 1879 zaradi katastrofalnega požara (uničil je vasi Huje in Klanec) tedanji župan pozval k ustanovitvi požarne brambe. Leta 1907 se je ta preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo Kranj. »Pred petimi desetletji se je takratno prostovoljno gasilsko društvo preoblikovalo v poklicno gasilsko enoto,« pojasnjuje mag. Vojko Artač, današnji poveljnik direktor Gasilsko reševalne službe Kranj. Operativno gasilce vodi poveljnik Matej Kejžar.

Kranjski gasilci (poleg poklicnih tudi 17 prostovoljnih gasilskih društev) skozi vse leto aktivno obeležujejo obe okrogli obletnici. Od pomladi naprej so organizirali nekaj vaj (med najodmevnejšimi je bila vaja z nevarnimi snovmi na železniški postaji, ki si jo bomo zapomnili po zaščitnih oblačilih, ki spominjajo na vesoljce), vsako prvo soboto v mesecu pa so eno od dejavnosti predstavili tudi v mestnem jedru Kranja. Vrhunec praznovanj je bila slovesna akademija v dvorani mestne občine, kamor so gasilci povabili tudi ugledne goste s področja zaščite in reševanja ter tudi vse, ki so prispevali k razvoju gasilstva v občini. Ob tej priložnosti so izdali tudi kroniko Organiziranega gasilstva v Kranju.

Posebno priznanje so podelili Miranu Bogataju, poveljniku civilne zaščite RS, trem županom po osamosvojitvi, Vitomiru Grosu, Mohorju Bogataju in Damijanu Pernetu, prejšnjemu direktorju Janezu Osojniku in drugim. Akademiji je sledila celodnevna predstavitev gasilstva, ko so na Mestnem trgu razstavili gasilsko opremo, od ročnih črpalk s konjsko vprego do najsodobnejše opreme in vozil, hkrati pa so izvedli tudi tekmovanja poklicnih in prostovoljnih gasilcev.

Korajžni pri nabavi nove opreme

Nov razvoj, večja vlaganja in spremembe so v Gasilsko reševalni službi Kranj začeli beležiti od leta 1992 naprej – zamenjali so večji del voznega parka, se preselili v nov dom, pridobili veliko sodobne opreme,… »Smo korajžni in večkrat nabavimo tudi opremo, ki je pri nas nima še nihče. Tveganje se je vedno izplačalo, saj je oprema prilagojena Gorenjski in našemu delu in nam zelo olajša delo,« pove Artač. Sodobno opremo bodo do konca leta še večkrat predstavili občankam in občanom, interno praznovanje pa bodo skušali združiti s prevzemom novega vozila za hitro posredovanje, ki bo služilo tudi kot mobilni komunikacijski center za vso Gorenjsko.

»Prioritetno potrebujemo novo cisterno, saj smo pri zadnjih intervencijah ugotavljali, da imajo nekatera društva tako zastarele, da so nevarne za uporabo, hkrati bi nova vsebovala tudi dodatek z lahko peno,« o nakupu novih vozil razmišlja direktor. Drugo vozilo bo z novo razsvetljavo (porabi bistveno manj energije), na njem bo tudi integrirana hidravlična lestev, ki sega do drugega ali tretjega nadstropja, kar je zelo pomembno za staro mestno jedro, kamor se večje vozilo-lestev težko prebije. Tretje vozilo, ki ga potrebujejo, bo tehnično vozilo za posredovanje ob prometnih nesrečah, saj je staro že zastarelo in ima preslabo 'roko'. To se najbolj pokaže ob posredovanju v nesrečah, kjer so udeleženi tovornjaki in avtobusi, saj je orodje prešibko.

Pomanjkanje operativnih gasilcev

Z vidika dela in uspešnosti je po 50 letih Gasilsko reševalna služba Kranj na vrhuncu. »V usposobljenosti in znanju smo prišli do najvišje točke, ko zadovoljujemo vse oblike reševanja na Gorenjskem. Še posebej smo ponosni na uigranost ekipe s prvo medicinsko pomočjo pri reševanju na cestah, ali povedano drugače, ni intervencije brez ekipe zdravnika-reševalca in gasilca,« je zadovoljen Vojko Artač. Gasilci že dolgo ne posredujejo le ob požarih, ki danes predstavljajo le še petino njihovega dela, toliko več pa pri reševanju na cesti, iskanju pogrešanih oseb, odpiranju stanovanj, reševanju z višin in globin (vsako leto nekaj intervencij zaradi padcev, zdrsov ali skokov v kanjon Kokre in Save), kranjski gasilci so tudi odlično usposobljeni za reševanje z žičnic in vode, nekaj fantov je usposobljenih tudi za potapljanje do 60 metrov globin. »Predvsem pri zadnjih večjih požarih, kot so bili v Aquasavi, SavaTechu in Iskraemecu, pa ugotavljamo stalno problematiko pomanjkanja operativnih gasilcev v izmeni,« je zaskrbljen Artač.

V Gasilsko reševalni službi Kranj je danes zaposlenih 49 sodelavcev, od tega 45 operativcev (skupaj s pripravniki in starejšimi, ki so zaposleni pri preventivi, vzdrževanju in servisu), primerljiva enota v Kopru pa šteje štirinajst operativnih gasilcev več. »Preobremenjeni smo. V praksi to pomeni, da gre naša enota namesto s sedmimi ponavadi s štirimi ali petimi gasilci na posredovanje, saj nam za drugo intervencijo ne ostane dovolj mož. Letos poleti se je vsaj petnajstkrat zgodilo, da smo imeli po dva požara ali dve prometni nesreči naenkrat, v izmeni pa le ducat gasilcev,« pravi direktor. Pri požarih jim uspešno na pomoč priskočijo člani prostovoljnih društev, vendar je gasilcev odločno premalo.